Več sto bank bo še propadlo zaradi ameriške finančne krize, je v pogovoru za časopis Barron’s povedal Nouriel Roubini, profesor na Stern School of Business v New Yorku, ki je že pred dvema letoma svaril pred ameriško nepremičninsko krizo ter bančno in finančno krizo zaradi ameriškega nepremičninskega balona. Katere banke bodo propadle, ni želel povedati. Pojasnil je, da so do zdaj odpisale samo izgube zaradi kreditov, ki so jih Američanom dale za nepremičnine, ki jih ni mogoče prodati, da bi lahko unovčile hipoteke (tako imenovani subprime krediti). Niso pa še začele odpisovati izgub za potrošniška posojila, za katera imajo precej nižje rezerve, kot bi jih morale imeti. Po Roubinijevih besedah banke zdaj uporabljajo različne računovodske trike, da tega ne bi priznale.

Trditev, da ZDA niso v recesiji, je po njegovih besedah šala. Po definiciji nastane recesija, če ima gospodarstvo dve četrtletji zapored negativno rast. Če pogledamo BDP na mesečni ravni med januarjem in aprilom, ta pada. V ZDA imajo kreditno krizo pri hipotekah, cena bencina je narasla na okrog 4 dolarje za galono (okrog 3,8 litra). Vsakdo priznava, da je to res, ampak dokler bodo ljudje imeli zaposlitev, bodo trošili. Toda zaposlenost v zasebnem sektorju pada že sedem mesecev zapored, dodaja Nouriel Roubini. Najbolj skrb zbujajoče je, da se je junija kljub čekom za popust prodaja na drobno povečala le za 0,1 odstotka, realno pa se je znižala. Kaj bo, ko ljudje čekov za popuste ne bodo več imeli?

Roubini kritizira tudi ravnanje ameriške centalne banke (FED) in njenega guvernerja Bena Bernankeja. Že pred več kot letom dni je povedal, da se bo nepremičninska kriza končala. Govorili so, da je to le problem slabih kreditov za stanovanja (subprime), toda problem s prekomernim zadolževanjem poleg teh posojil vključuje tudi malo manj slaba posojila za nepremičnine, običajna posojila za nepremičnine, posojila za poslovne nepremičnine, zadolženost prek kreditnih kartic, posojila za avtomobile, posojila za nakup opreme za stanovanja, posojila za študij, posojila podjetij … Naslednja napaka centralne banke je bila ocena, da kreditna kriza ne bo imela vpliva na preostale dele gospodarstva, čeprav je stanovanski sektor v zadnjih nekaj letih omogočil za tretjino vseh novih zaposlitev, navaja Roubini.

Izvirno napako pa je naredil prejšnji guverner Alan Greenspan, ko je leta 2001 po poku balona tehnoloških podjetij znižal temeljno obrestno mero, da bi spodbudil gospodarsko rast in jo predolgo časa pustil nizko. Do leta 2004 je FED obrestno mero znižal na vsega 1 odstotek, potem pa jo je prepočasi dvigoval. S tem je hranil nepremičninski in kreditni balon, pojasnjuje profesor Roubini. Ameriška centralna banka in drugi regulatorji so poleg tega lahkomiselno opustili regulacijo finančnega sektorja. Prepričani so bili, da bo trg vse uredil sam, kar dejansko pomeni, da regulacije ni in da ni discipline. Modeli za določanje rizikov bank in finančnih posrednikov niso delovali, ker v dobrih časih upavljavcev rizikov nihče ne posluša. Chuck Prince, nekdanji predsednik uprave Citigroup, je recimo dejal, da je treba plesati, ko glasba igra.

Zdaj so regulatorji ubrali nasprotno pot in pretiravajo v nasprotno smer, vse preveč hočejo regulirati in posegati na trg. Regulatorji bi morali pri sebi poiskati vzroke, zakaj so odpovedali pri bankah Fannie Mae in Freddie Mac, Bear Stearns in nasploh na področju posojil. Zakaj so dopustili privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub - ta socializem za Wall Street in bogataše. Vse tri banke je namreč morala ameriška država reševati z davkoplačevalskim denarjem.

Po podatkih Nouriela Roubinija študije kažejo, da je 8 odstotkov ameriških bank v velikih težavah, nadaljnjih 8 do 16 odstotkov je na šibkih nogah. Za davkoplačevalce bo finančna kriza zelo draga. Profesor Roubini ocenjuje, da bo dosegla vsaj 1 bilijon (tisoč milijard) dolarjev, a bolj verjetno je, da bo ta znesek blizu 2 bilijonov dolarjev.

When I made this analysis in February everybody thought I was a lunatic. But a few weeks later the International Monetary Fund came out with an estimate of $945 billion, Goldman Sachs (GS) estimated $1.1 trillion and UBS (UBS) $1 trillion. Hedge-fund manager John Paulson recently estimated the losses would be $1.3 trillion, and late last month Bridgewater Associates came up with an estimate of $1.6 trillion. So, at this point $1 trillion isn’t a ceiling, it’s a floor. And the banks, as I’ve said, have written down only about $300 billion of subprime debt.

V stečaj bo šlo veliko lokalnih bank, ki financirajo vse od stanovanj, do trgovin in mestnih zadev. Ne glede na to, da bo recesija precej neugodna in nas čaka mednarodna finančna kriza, bo gospodarska rast na globalni ravni zmerna, ko bo ta kriza mimo. ZDA so v velikih finančnih in gospodarskih težavah, toda druga gospodarstva vključno s Kitajsko in Indijo bodo občutno spremenila svetovno gospodarstvo in politiko. Svet bo v prihodnosti bolj uravnotežen, manj bo odvisen od razmer v ZDA. Na kratki rok je profesor Roubini glede svetovnega gospodarstva “črn”, na srednji in dolgi rok pa precej optimističen, pravi.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |