GOST razgledi.net

Franko Nemac
direktor in vodja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE)
franko.nemac@ape.si

V Sloveniji potrebujemo novo energetsko strategijo, vendar ne za celotno energetiko. Klasična energetika se bo razvijala v skladu z razmerami na globalnih trgih nafte, plina, premoga in jedrske energije. V teh sektorjih imamo uveljavljena energetska podjetja z velikim številom strokovnjakov, ki bodo svoje sektorje vodili v skladu z možnostmi, razmerami in ekonomijo profita. Potrebujemo pa strategijo na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Ti dve področji zadevata ne samo energetska podjetja, temveč nas vse. Zahtevata spremembo pogojev, spodbujevalne ukrepe, znanja in informacije. Nihče ni pripravljen vlagati, če se investicije ne izplačajo. Država mora postaviti finančne in formalne pogoje, da se bodo investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije izplačale.

Delež obnovljivih virov energije na 25 odstotkov v končni rabi energije, kakor je v svojem predlogu, ki ga je objavila januarja letos, predvidela evropska komisija, Slovenija lahko poveča, če:

* Zmanjša porabo primarnih energentov (premog, plin, nafta…) vsaj za 10 odstotkov!
* Zmanjša porabo trdnih goriv za 40 odstotkov!
* Zmanjša porabo naftnih derivatov za 30 odstotkov !
* Če poveča porabo zemeljskega plina za 20 odstotkov
* Ohrani proizvodnjo jedrske energije na sedanji ravni
* Podvoji proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov!
* Poveča proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov za 50 odstotkov!

Zaradi manjšega pomena, ki so ga imeli obnovljivi viri energije v preteklosti, je njihov potencial strokovno slabo določen. Izjema je le vodni potencial in do določene meje uporaba lesa, kjer pa je statistika zelo pomanjkljiva. Poleg tega obstajajo številne omejitve pri umeščanju obnovljivih virov energije v prostor, zaradi česar je dejanski potencial težko določiti. Z večanjem pomena bo morala država njihovemu raziskovanju in statistiki nameniti bistveno več pozornosti. Če na kratko pogledamo potencial vsakega izmed njih, je mogoče ugotoviti naslednje:

* S hidroelektrarnami proizvedemo okoli 30 odstotkov potrebne električne energije. Celotnega potenciala rek ni mogoče izkoristiti zaradi varovanja okolja in druge rabe, zgornja meja je tako morda med 40-50 odstotkov porabe električne energije.
* Lesne biomase je mogoče porabiti samo do ravni dovoljenega letnega poseka, pa še tega je treba v prvi vrsti nameniti lesni industriji. Sedaj pokrijemo iz lesa 20 odstotkov potreb po toploti. Morda bi lahko ta delež dvignili na 30 odstotkov.
* Veter je za enkrat mogoče izkoristiti na primorskih grebenih. Tudi če bi elektrarnam namenili večino grebenov, je energetski potencial omejen na približno 10-20 odstotkov potrebne električne energije. Omejitve so predvsem pri posegih v prostor.
* Potencial biogoriv je omejen z razpoložljivim obsegom obdelovalnih površin.
* Omejitve za geotermalno energijo so predvsem dolgoročno sprejemljive cene toplote in električne energije. Sedanje so očitno prenizke, zato na tem področju ni projektov, saj je ekonomika povezana z velikimi začetnimi investicijami za vrtine. Za ogrevanje z geosondami pa je potrebno imeti površinsko ogrevanje ali hlajenje (talno, stensko ali stropno). Proizvodnja električne energije zahteva temperature nad 150 stopinj Celzija in globine vrtin okoli 4.000 metrov.

Edini vir, ki teoretično lahko pokrije vse potrebe po energiji v Sloveniji, je sončna energija. S postavitvijo enega milijona elektrarn s površino po 100 m2, ki bi imele moč 12 kW in letno proizvodnjo 12.000 kWh, bi pokrili celotno porabo električne energije v Sloveniji, ki znaša 12.000 GWh. Strokovnjaki s tega področja računamo, da bodo dolgoročno vse zgradbe imele sončne elektrarne. Zdaj so visoke cene tehnologije in proizvedene energije glavna ovira za to. So pa sončne elektrarne zanimive za zelo veliko število investitorjev, saj jih lahko postavi skoraj vsakdo, poleg tega imajo zaradi proizvodnje v velikih serijah največji potencial za znižanje stroškov.

Eden od scenarijev razvoja obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije do leta 2020, ki smo ga izdelali na ApE, je prikazan v tabeli 1. Ekonomske primerjave so narejene za 20-letno obratovanje. Zaradi poenostavitve so ekonomski izračuni podani v sedanjih cenah, brez stroškov financiranja, amortizacije in obratovalnih stroškov. Za primerjavo so podani še podatki za obstoječo NE Krško in potencialno novo jedrsko elektrarno moči 1.000 MW. Upoštevani so stroški goriva v času obratovanja, ne pa razgradnja in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, kar lahko najmanj podvoji investicijo in specifično proizvodno ceno.

Potencialna izgradnja OVE za proizvodnjo električne energije do leta 2020

V tabeli 2 je podobno podan eden od možnih scenarijev, ki smo ga prav tako pripravili na ApE, za potrebno gradnjo obnovljivih virov za proizvodnjo toplote.

Potencialna izgradnja OVE za proizvodnjo toplote do leta 2020

Prikazana potenciala za proizvodnjo električne energije in toplote je vsekakor mogoče tehnično uresničiti v obdobju do leta 2020. Gre namreč za dograditev velikega števila manjših elektrarn in naprav, v katere bodo investirali zasebni investitorji. Za tak pospešen razvoj in izgradnjo obnovljivih virov pa morajo obstajati določeni formalni predpogoji, ki pomenijo za investitorje izvedljivost in ekonomsko donosnost ter varnost naložb. Zasebni investitorji so namreč pripravljeni vlagati v energetske projekte, če je mogoče pridobiti potrebna dovoljenja, če je naprave mogoče priključiti na omrežje, če je zagotovljena transparentnost pri prodaji energije in če je cena za prodano energijo omogoča vračilo naložbe in določen donos na vložena sredstva.

Dosedanje analize kažejo, da se investitorji odločijo za naložbe v obnovljive vire energije, ko so za to izpolnjeni pogoji. Naprave so v obratovanju cenejše od tistih za pridobivanje energije iz fosilnih goriv, ker za delovanje ne potrebujejo goriva, vendar pa so investicijsko dražje kot elektrarne na fosilna goriva. Če želimo doseči pomembne energetske rezultate, je treba v obnovljive energije investirati bistveno večja finančna sredstva kot za klasične objekte. Gre za naložbe v višini več milijard evrov, toliko pa je treba zbrati tudi za ograditev nove jedrske elektrarne.

V Sloveniji je mogoče najhitreje potencial za izrabo obnovljivih virov energije izrabiti z dograditvijo hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, postaviti je mogoče večje število manjših hidroelektrarn na drugih vodotokih, črpalne hidroelektrarne, izkoristiti lesno biomaso in postaviti vetrne elektrarne. Sončne elektrarne in geotermalna energija potrebujejo nekoliko več časa, da bodo dosegle pomembnejši energetski delež, zato so pomembne predvsem dolgoročno.

Če upoštevamo 20-letno obratovalno obdobje elektrarn pa lahko ugotovimo, da so proizvodne cene obnovljivih virov energije že danes povsem primerljive s potencialno ceno električne energije iz nove jedrske elektrarne, še posebej, če v izračune vključimo vse stroške, in sicer tudi odlaganje odpadkov, dokončno zapiranje in potencialna tveganja. Enako velja tudi za proizvodnje toplote iz obnovljivih virov energije v primerjavi s kurilnim oljem. Ekonomičnost obnovljivih virov energije se z naraščanjem cen fosilnih energentov lahko v prihodnosti le še povečuje.

Glavni instrumenti, ki jih Slovenija uporablja za spodbujanje vlaganj v obnovljive vire energije, so sistem fiksnih odkupnih cen za kvalificirane proizvajalce električne energije (OVE in soproizvodnja električne energije in toplote) in nepovratne subvencije za obnovljive vire energije za proizvodnjo toplote. Obstaja pa vrsta ovir, ki so do sedaj omejevale in še omejujejo hitrejše investiranje v obnovljive vire energije:

* Cene zagotovljenega odkupa za električno energijo, pridobljeno iz nekaterih obnovljivih virov energije, so prenizke, v preteklosti je to veljalo predvsem za lesno biomaso, bioplin, sončne elektrarne, geotermalno energijo. To ceno je vlada pred leti že povečala za sončno energijo in bioplin, zato so se investicije že povečale. Bistveno prenizka pa je še vedno cena za geotermalno energijo.
* Do zdaj smo v Sloveniji imeli prekratka dobo za trajanje zagotovljenega odkupa - 10 let, v Nemčiji in Španiji imajo 20 let. S spremembo energetskega zakona, ki je bil pravkar sprejet, je ta doba v Sloveniji zdaj 15 let.
* Zapleteni postopki za pridobitev dovoljenj za gradnjo, predvsem pri HE in vetrnih elektrarnah pa tudi pri sončnih elektrarnah, ki se postavljajo na tla.
* Premajhna sredstva za podporo investicij v proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, kot so sodobni kotli na lesno biomaso, sončni kolektorji za toplo vodo, ogrevanje z geosondami itd. Sredstva se zagotavljajo iz letnih proračunov in so na voljo vsako leto zelo kratko obdobje. Sredstva pokrijejo 10 odstotkov planiranih potreb.
* Pomanjkanje sredstev in instrumentov za podpiranje večjih naložb v obnovljive vire energije, kot so daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso ali z geotermalno energijo. Razen občasnih finančnih sredstev za izvedbo nekaj pilotnih projektov v preteklosti, trenutno ni razpisov, torej ni nikakršne usmerjene politike na tem področju.
* Pomanjkanje razpisov in drugih finančnih spodbud za izvedbo projektov za izrabo obnovljivih virov energije za podjetja.
* Ker so spodbude in instrumenti na voljo le občasno, je premalo promocije in imajo ljudje na voljo premalo informacij in znanj, premalo je osveščenosti v javnosti. Potencialni investitorji v obnovljive vire energije smo vsi državljani ne le energetska podjetja, zato potrebujemo znanja in informacije, da se investicije izvajajo v zelo velikem številu!

Slovenija lahko in mora zahteve EU na področju obnovljivih virov energije doseči na svojem področju, ker je to priložnost za razvoj industrije na področjih, ki ima trajno zagotovljen trg, razvoj in kreativna delovna mesta. Za tak razvoj obstaja v Sloveniji izrazito dober tehnični potencial praktično pri vseh obnovljivih virih energije. Seveda je dobrodošlo, da Slovenija vlaga v obnovljive vire energije tudi na območju nekdanje Jugoslavije, da doseže gospodarske koristi in ne le z namenom, da zagotovi zahtevani minimum. Sicer nisem velik zagovornik raznih trgovanj s pravicami in certifikati, ker to predvsem koristi tistim, ki so spretni pri obračanju denarja in niso niti nujno zagovorniki in spodbujevalci trajnostnega razvoja. Čim prej moramo spoznati, da obnovljivi viri energije niso prisila, temveč nuja in razvojna priložnost.

Med potrebne ukrepe spadajo tudi predpisi za novogradnje in za obnovo objektov. Evropska direktiva o zgradbah npr. že zahteva proučitev možnosti uporabe obnovljivih virov energije za vse objekte z uporabno površino nad 1.000 m2 in je s spremembo energetskega zakona prenesena tudi v slovenski pravni red. Seveda bi taka zahteva lahko veljala za vse objekte, ne glede na velikost, torej tudi za stanovanjske hiše in ne le za sončne kolektorje temveč tudi za druge možnosti, kot so sončne celice za proizvodnjo električne energije, lesno biomaso, geosonde. Objekti morajo biti pravilno orientirani, grajeni za nizko energijsko porabo imeti nizkotemperaturne sisteme ogrevanja in hlajenja itd.

Evropska sredstva so na voljo iz kohezijskega in strukturnega sklada, ki sta v domeni ministrstva za okolje in sklada za regionalni razvoj, ki je v domeni ministrstva za kmetijstvo. V kakšni meri bodo ta sredstva porabljena za cilje na področju obnovljivih virov energije, je odvisno od Slovenije, ne od Bruslja. Ministrstvo za kmetijstvo od leta 2007 kmetom že odobrava nepovratne subvencije do 40 odstotkov vrednosti investicije za naložbe v obnovljive vire energije. Razpisi ministrstva za okolje so še v pripravi, po mojem poznavanju zadev pa bodo usmerjeni predvsem za naložbe v javnem sektorju, tako da za področje gospodinjstev ni v načrtu nič konkretnega.

Evropska sredstva so na voljo iz specializiranih programov kot sta inteligentna energija in sedmi okvirni raziskovalni program. Prvi je namenjen za spodbujevalne aktivnosti in odpravljanje ovir na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Drugi je namenjen raziskovalnim projektom. Slovenske institucije sodelujemo pri teh razpisih v glavnem kot partnerji pri skupnih projektih. Da so projekti sprejeti, morajo imeti ustrezno dodano vrednost na evropski ravni, zato je njihova priprava zahtevna. Da bi bili bolj uspešni pri pripravi uspešnih predlogov projektov, bi potrebovali državno strategijo in državno podporo že za pripravo projektov za prijavo na te razpise.

Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo | | |