podrobneje

Slovenska vlada je pred dnevi ugotovila, da bo proračunski presežek ob koncu leta občutno višji od načrtovanega. Namesto približno 70 milijonov evrov naj bi na koncu leta znašal, glede na polletno gibanje prihodkov in odhodkov, okrog 230 milijonov evrov. Hrvaško finančno mistrstvo se je prav tako uštelo in nenačrtovano (presežek je bil sicer predviden šele za leto 2011) že letos ob polletju pridelalo 400 milijonov evrov (2,8 milijarde kun) proračunskega presežka.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | Print This Post |


11 odzivov na “Hrvaški finančni minister se je uštel še bolj kot slovenski”  

  1. 1 ervinator

    Še najbolj pa so se zmotili v demagoški opoziciji (Lahovnik & Cvikl), ki so za inflacijo krivili finančno politiko. Kakšna luzerji! No, precej zabavno je bilo spremljati tudi laži v medijih (vključno z Ragledi). Škoda le, da vladne stranke niso tega bolj piarovsko izkoristile, ampak so se šle s temi vandali pretepat.

  2. 2 Kronik

    Ervinator, si morda kdaj pomislil na to, da bi lahko vlada s še bolj omejevalno fiskalno politiko še bolj obrzdala inflacijo? To, da imaš presežek v proračunu, še ne pomeni, da ne bi mogel imeti še večjega presežka, še bolj sklestiti porabe in povpraševanja.

    Torej je fiskalna politika vlade še kako kriva za inflacijo. Z nasmeškom se ob tem spomnim na neoliberalne nasvete o deregulaciji in privatizaciji. Teh ne moreš nikoli okriviti za nič slabega - če se kaj zalomi, je to samo dokaz, da se jih ni upoštevalo dovolj strogo. Kot ne nasveta o krčenju državne porabe za umiritev inflacije. Visoka inflacija namreč kaže, da je vlada zelo diletantsko varčevala, morala bi bolj.

  3. 3 ervinator

    Kronik, ne gre samo za proračunski presežek, ampak se je predvsem strukturni primanjkljaj znižal. Vlada bi gotovo lahko še več naredila v boju proti inflaciji in blaženju svetovne krize doma, ampak popolnoma napačno je reči, da je fiskalna politika kriva za inflacijo - to je bedna opozicijska demagogija. Lahovnik je v državnem zboru na primer trdil, da se je strukturni primanjkljaj povišal, kar pa seveda ni bilo res.

    Mramor je budalil, da vlada s socialno politiko priliva olje na ogenj inflacije, kar je pa hujša neumnost. Tudi očitek o javni porabi je zgrešen, saj se je poraba glede na BDP (in to je relevantni kazalnik) znižala.

    Sicer pa si tudi sam zgoraj zapisal, “da bi lahko vlada s še bolj omejevalno fiskalno politiko …” Torej se implicitno strinjaš, da je bila vladna fiskalna politika omejevalna, vendar premalo. Opozicijski demagogi so vpili nekaj povsem drugega: da je vlada vodila ekspanzivno finančno politiko.

  4. 4 Kronik

    Lepo, da se strinjava, da je vlada naredila veliko premalo, da bi obrzdala javno porabo. S je tem prilivala olja na ogenj inflacije. Demagogija prve vrste je, da se pomanjkljivo brzdanje javne porabe označuje kot restriktivna fiskalna politika. Konec koncev ti bo vsak pritrdil, da lahko premalo restriktivni fiskalni politiki z vso pravico rečemo ekspanzivna - ne zato, ker bi napihovala javno porabo, ampak zato, ker podpihuje inflacijo.

    Ampak sds-ovski demagogi ste naenkrat odkrili ekonomske definicije in zdaj veselo poučujete ugledne profesorje o tem, kaj je vzrok inflacije. Hubris.

  5. 5 ervinator

    Kronik, nisi prvi, ki mi podtika neka svoja stališča, kot da se z njimi strinjam. Pred tabo je s takšno pozicijo na teh straneh budalil pisec Igor.

    Jaz za razliko od tebe ne bi rekel, da je vlada naredila premalo za brzdanje javne porabe, saj je javno porabo dejansko znižala (v deležu BDP). Zato je neumno trditi, da je s tem prilivala olje na ogenj inflacije. Fiskalna politika torej je bila restriktivna, najboljši dokaz tega pa je znižanje strukturnega primanjkljaja. Lahovnik je svojo argumentacijo temeljil ravno na tem, da naj bi se strukturni primajkljaj povečal, ampak se ni. Za stare slovenske ekonomiste, kamor na primer sodijo Mencinger, Mramor in Gaspari je značilno zagovarjanje teze, da osnovne ekonomske za Slovenijo ne veljajo oziroma da veljajo drugače …

    Če ti meni vržeš, da sem sds-ovski demagog, ti jaz z lahkoto povem, da si kreten. Večkrat sem že pojasnil, da z SDS-om nimam prav nič.

  6. 6 isabelle

    Kronik, ervinator se javlja iz Luksemburga in se od kod iz evropskih institucij, torej je birkrat oz najvec prevajalec in kot tak lahko dobi v roke dokumente, ki mu prav pridejo pri pisanju na blogu in se kje!

    Da je zelo desno usmerjen pa se vidi iz njegovih zolcnih napadov vsega, kar gre v levi smeri, najbolj ga zulijo zaresniki, tem nikoli nic ne prispara.

    Da kolericno brani oblast, je fakt, seveda pa najbolj tiste, od katerih si dolgorocno obeta korist.

    EP, EPP, EPPP…

  7. 7 Kronik

    No, jaz nisem kreten, ti pa si vsekakor sds-ovski petoliznik. To je lepo razvidno iz tvojih stališč in gneva, ki ga čutiš do uglednih ekonomistov.

    Vlada NI naredila dovolj za brzdanje inflacije, saj je bila njena fiskalna politika premalo restriktivna. Da uspeš za časa rekordne gospodarske rasti pridelati tako piškav presežek, govori samo po sebi.

    Lahovnik, Mramor, Mencinger in Gaspari pa so ugledni ekonomisti, ki jih boš naslavljal s spoštovanjem, če boš želel, da te kdo resno jemlje.

  8. 8 ervinator

    Predlagam administratorju, da izbriše poskus obrekovanja s strani uporabnice Isabelle. Vse, kar je napisala, je laž in hud poskus zlonamernega obrekovanja.

  9. 9 ervinator

    Kronik, nič od “sdsovski” nisem, ti pa zaradi mene lahko ostaneš kreten.

    Prej si trdil, da je vlada prilivala olje na ogenj inflacije, sedaj pišeš, da ni naredila dovolj za brzdanje inflacije. Če ni naredila dovolj, pa je vendarle veliko naredila - torej ni prilivala olja, kar je na primer politikantsko trdil Dušan Mramor. Da bi bilo v primeru ministrovanja Ropa, Mramorja in Lahovnika še slabše, ne nazadnje pričajo njihove zgrešene analize o razlogih sedanje (svetovne) krize.

    Lahovnik, Mramor, Mencinger in Gaspari so ekonomistično narodni škodljivci.

  10. 10 Kronik

    Veš kaj, Mramor je to trdil v zvezi z znižanji davkov najbolj bogatim, kar vsekakor pomeni fiskalno ekspanzijo. Podobno velja tudi za najemanje kreditov Darsa, sicer v 100-lasti države. Če malo pogledaš statistiko, se je konjunktura precej opirala na vlaganja v infrastrukturo.

    Razlog sedanje svetovne krize pa je dokaj preprost: nezmožnost pogoltnih Američanov, da bi živeli v skladu s svojimi zmožnostmi in neoliberalistični recept deregulacije (mednarodnih) finančnih trgov, ki je dolžniško hišo iz kart tako dolgo podpiral.

  11. 11 ervinator

    Očitno ne bereš mojega dnevnika. Če bi ga, bi bil bolje obveščen. Prenašam del, ki se nanaša na Mramorja:
    Na vprašanje Mladinine novinarke, kaj bi vlada morala storiti, je Mramor odgovoril: „Vlada je inflacijo gasila s prilivanjem bencina na ogenj. Pri tem imam v mislih povišanje pokojnin, znižanje davkov, brezplačno dijaško prehrano, brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka, uvedbo posebne davčne olajšave za ljudi z najnižjimi dohodki, v času največje rasti gospodarstva je vlada še dodatno pospeševala rast z izjemno rastjo investicij v gradnjo cest …”

    Razlog za sedanjo svetovno krizo še zdaleč ni samo pri Američanih. Če že poenostavljamo, so razlogi predvsem v povečani porabi nafte in pričakovanj v zvezi z nadaljnjim povečanjem in slabše letine poljščin. Kje si ti našel “neoliberalistični recept deregulacije”, mi ni jasno, morda si spodbujen z neumnostjo Bogomirja Kovača ali piscev v Drugem domu, češ da se neoliberalci zavzemajo za odpravo vsakršne regulacije.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina










 preberite še

Jan Žan Oplotnik o Darsovih dolgovih in vinjetah

Za odplačevanje dolgov doslej ni bilo treba najemati posojil. V prihodnjem letu pa prvič pričakujemo večje odplačilo, okrog 175 milijonov evrov. Toliko denarja bo z zdajšnjim sistemom težko zbrati. Če se ne bo nič spremenilo, naj bi s koncesijsko dajatvijo v letu 2009 zagotovili 135 milijonov evrov za odplačilo dolga. Preostalih 40 milijonov si bomo [...]

| Print This Post | 5 odzivov »

V EIB pravijo, da država jamči za vračilo Darsovih posojil

Evropska investicijska banka (EIB), pri kateri Dars najame največ posojil za gradnjo avtocest, ne komentira načrta slovenske vlade o uvedbi vinjet. Vsa posojila, ki jih je pri EIB avtocestna družba že najela in ki jih bo še najela, so zavarovana z državnim poroštvom, pravijo na banki. Kdaj, kako, kakšna je obrestna mera in drugi pogoji [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Davkoplačevalci že zdaj jamčijo za 4,2 milijarde evrov posojil

Slovenski davkoplačevalec je bil po podatkih ministrstva za finance konec junija letos porok za vrnitev dobrih 4,2 milijarde evrov kreditov, ki so jih z državnim poroštvom najela podjetja in druge javne in državne ustanove. Največji delež teh kreditov (62,7 odstotka oziroma 2,67 milijarde evrov) odpade na “dejavnost promet in skladiščenje”, kar z drugimi besedami pomeni [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Evropska živilska podjetja vlagajo v raziskave in razvoj

Če bi bil lastnik ljubljanske Pivovarne Union nekdanji Interbrew (sedanji InBew) namesto Pivovarne Laško, bi ljubljanska pivovarna lahko imela lani kakšen raziskovalno-razvojni projekt. Inbew je namreč lani v raziskave in razvoj po podatkih evropske komisije vložil 17 milijonov evrov in se s tem zneskom uvrstil na 476. mesto med 1000 podjetji, ki so največ vlagala [...]

| Print This Post | 6 odzivov »

Zbiranje denarja za razgradnjo JE Krško

Zaostruje se še en spor med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav meddržavni sporazum o JE Krško velja že širi leta, Hrvaška kot polovični lastnik še zmeraj ni ustanovila sklada za zbiranje denarja za razgradnjo elektrarne in gradnjo skladišča za odpadke. Slovenija ima tak sklad že od leta 1995 in je do konca lanskega leta v njem [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

avgust 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« julij   september »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

 razgledi.net