<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Podjetja prozvodnjo spet selijo bliže potrošnikom</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Thu, 08 Jan 2009 19:16:41 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: dominic</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10879</link>
		<author>dominic</author>
		<pubDate>Mon, 11 Aug 2008 09:34:28 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10879</guid>
		<description>@james: 
Pokanje slovenskih porodnišnic po šivih, je trenuten prehodni pojav, ki bo kmalu izzvenel. V rodni dobi so namreč trenutno najštevilčnejše generacije, ki se je rojevala okoli leta 1975. Po letu 1980, je v Sloveniji število rojenih iz preko 30.000 letno padlo na manj kot 20.000 letno.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@james:<br />
Pokanje slovenskih porodnišnic po šivih, je trenuten prehodni pojav, ki bo kmalu izzvenel. V rodni dobi so namreč trenutno najštevilčnejše generacije, ki se je rojevala okoli leta 1975. Po letu 1980, je v Sloveniji število rojenih iz preko 30.000 letno padlo na manj kot 20.000 letno.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: admin</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10824</link>
		<author>admin</author>
		<pubDate>Thu, 07 Aug 2008 13:08:50 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10824</guid>
		<description>Dragi Brane, morda si spregledal, da se Darja sklicuje na IHT (International Herald Tribune) in da do tja vodi tudi link iz njenega članka. Kaj je IHT in zakaj objavlja tekste (tudi) iz NYT pa gotovo veš.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Dragi Brane, morda si spregledal, da se Darja sklicuje na IHT (International Herald Tribune) in da do tja vodi tudi link iz njenega članka. Kaj je IHT in zakaj objavlja tekste (tudi) iz NYT pa gotovo veš.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: brane</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10823</link>
		<author>brane</author>
		<pubDate>Thu, 07 Aug 2008 12:41:05 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10823</guid>
		<description>Draga Darja, zakaj ni nikjer citiran clanek NYTimesa, pa tako so vsi pljuvali po Mojci Mavec, kajti ta zgornji blog je skoraj cista kopija clanka , a ni to malce zalostno, da se tako kopira in ne navaja virov. No ja... delcka o Sloveniji, Kitajski in EU ni v NYT, tako da kancek lastnega truda je le vlozen v pisanje. 

Shipping Costs Start to Crimp Globalization 
By LARRY ROHTER
Published: August 3, 2008

http://www.nytimes.com/2008/08/03/business/worldbusiness/03global.html?_r=1&#38;sq=Avocado salad in Minneapolis in January &#38;st=cse&#38;oref=slogin&#38;scp=1&#38;adxnnlx=1218112391-l00Eqxcuc V9nwdbto6yvw&#38;pagewanted=all</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Draga Darja, zakaj ni nikjer citiran clanek NYTimesa, pa tako so vsi pljuvali po Mojci Mavec, kajti ta zgornji blog je skoraj cista kopija clanka , a ni to malce zalostno, da se tako kopira in ne navaja virov. No ja&#8230; delcka o Sloveniji, Kitajski in EU ni v NYT, tako da kancek lastnega truda je le vlozen v pisanje. </p>
<p>Shipping Costs Start to Crimp Globalization<br />
By LARRY ROHTER<br />
Published: August 3, 2008</p>
<p><a href="http://www.nytimes.com/2008/08/03/business/worldbusiness/03global.html?_r=1&amp;sq=Avocado" rel="nofollow">http://www.nytimes.com/2008/08.....sq=Avocado</a> salad in Minneapolis in January &amp;st=cse&amp;oref=slogin&amp;scp=1&amp;adxnnlx=1218112391-l00Eqxcuc V9nwdbto6yvw&amp;pagewanted=all</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10767</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Mon, 04 Aug 2008 11:21:44 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10767</guid>
		<description>od kod pa tebi ti podatki  firduzi? vsako leto naraste število državljanov za dober odstotek, nikoli v zgodovini člvoeštva na tako malem koščku zemlje ni bilo toliko ljudi in ali sedanje pokanje po šivih (uporabljam novinarske besede) v vseh slovenskih porodnišnicah in slavljenje mater herojin s četico otrok zate pomeni izumrtje? Kje na koščku tega planeta izumira človek in kako je ss tem z opico, kačo, korkodilom, golaznijo ki komaj čaka da pobije človeštvo? Ko nimam pojma pogledam številke. in v ta rog izumiranja naroda tuliijo vsi razen jamesa, meni pač gre za pravico divjega življenje do sobivanja ne za neumne floskule o izumiranju in manipuliranje s čustvi, ki jih prinaša ljubezen do otroka (in medvedkina ljubezen do medvedjega mladiča popolnoma enako)</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>od kod pa tebi ti podatki  firduzi? vsako leto naraste število državljanov za dober odstotek, nikoli v zgodovini člvoeštva na tako malem koščku zemlje ni bilo toliko ljudi in ali sedanje pokanje po šivih (uporabljam novinarske besede) v vseh slovenskih porodnišnicah in slavljenje mater herojin s četico otrok zate pomeni izumrtje? Kje na koščku tega planeta izumira človek in kako je ss tem z opico, kačo, korkodilom, golaznijo ki komaj čaka da pobije človeštvo? Ko nimam pojma pogledam številke. in v ta rog izumiranja naroda tuliijo vsi razen jamesa, meni pač gre za pravico divjega življenje do sobivanja ne za neumne floskule o izumiranju in manipuliranje s čustvi, ki jih prinaša ljubezen do otroka (in medvedkina ljubezen do medvedjega mladiča popolnoma enako)</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: firduzi</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10766</link>
		<author>firduzi</author>
		<pubDate>Mon, 04 Aug 2008 11:03:30 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10766</guid>
		<description>Ja res si tukaj Slovenci lahko veliko obetamo, predvsem ce poznamo statisticne podatke o nataliteti. Mogoce nam pa vesoljcki pridejo na pomoc ali pa klateski psi, ker slovenjceljnov bo dovolj samo se za kakat pa lulat!!!!</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ja res si tukaj Slovenci lahko veliko obetamo, predvsem ce poznamo statisticne podatke o nataliteti. Mogoce nam pa vesoljcki pridejo na pomoc ali pa klateski psi, ker slovenjceljnov bo dovolj samo se za kakat pa lulat!!!!</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10763</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Mon, 04 Aug 2008 09:18:53 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10763</guid>
		<description>vsekakor so jadra na supertankerjih dobrodošla; no rešitev okoljevarstvenih zagat (ekologija je namreč biološka veda o odnosih med živim bitjem in njegovim okoljem; biotop in biocenoza) se prične vedno znaova z definicijo težave. Je ena edina, ki je eksplozivno narasla populacija ljudi, kar je povzročilo nepovratno uničenje vseh ekosistemov na planetu in z njimi večji del divjega življenaj že pomorilo, dejavnosti človeka za nadaljno rast njegove populacije pa so zabile zadnji žebelj v krsto genocida nad divjim življenjem. 
Vsak korak, ki vodi k načrtovanju znosne populacije ljudi na nivoju natalitete je dobrodošel in sliši, po moje, na: "ena družina, en otrok", vsepovsod na planetu.    
Ostale pikantnosti, kot čopič v roke in lastniki blazno ogretih črnih streh z belo barvo čez črno (da se ohladi noč), javni prevoz, pogubni davki na vse večje, širše, .. avte, davke na hrup vaških veselic (dokazan povzročitelj, tudi WHO temu pritrjuje, hormonskega neravnovesja, depresij in raka - ob svetlobi v noči: in praskanjem za ušesi od kod toliko psihotikov v modernem svetu),.. "naprej k naravi" tehnologije.. vse to je potem zelo dobrodošlo in smiselno. Brez kontrole populacije ljudi pa enako prdcu v vodo: po preprosti logiki številk.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>vsekakor so jadra na supertankerjih dobrodošla; no rešitev okoljevarstvenih zagat (ekologija je namreč biološka veda o odnosih med živim bitjem in njegovim okoljem; biotop in biocenoza) se prične vedno znaova z definicijo težave. Je ena edina, ki je eksplozivno narasla populacija ljudi, kar je povzročilo nepovratno uničenje vseh ekosistemov na planetu in z njimi večji del divjega življenaj že pomorilo, dejavnosti človeka za nadaljno rast njegove populacije pa so zabile zadnji žebelj v krsto genocida nad divjim življenjem.<br />
Vsak korak, ki vodi k načrtovanju znosne populacije ljudi na nivoju natalitete je dobrodošel in sliši, po moje, na: &#8220;ena družina, en otrok&#8221;, vsepovsod na planetu.<br />
Ostale pikantnosti, kot čopič v roke in lastniki blazno ogretih črnih streh z belo barvo čez črno (da se ohladi noč), javni prevoz, pogubni davki na vse večje, širše, .. avte, davke na hrup vaških veselic (dokazan povzročitelj, tudi WHO temu pritrjuje, hormonskega neravnovesja, depresij in raka - ob svetlobi v noči: in praskanjem za ušesi od kod toliko psihotikov v modernem svetu),.. &#8220;naprej k naravi&#8221; tehnologije.. vse to je potem zelo dobrodošlo in smiselno. Brez kontrole populacije ljudi pa enako prdcu v vodo: po preprosti logiki številk.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Gregor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10759</link>
		<author>Gregor</author>
		<pubDate>Mon, 04 Aug 2008 07:38:11 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/08/04/podjetja-prozvodnjo-spet-selijo-blize-potrosnikom/#comment-10759</guid>
		<description>Ob tem, da so se prevozni stroški povečali in da bodo rasli tudi v prihodnje, pa je proizvodnja blizu potrošnikov primerna tudi zaradi ekološkega vidika.
V času, ko toliko govorimo o ekologiji, se na žalost premalo zavedamo pomembnosti tako imenovane 'skrite energije', ki jo porabljamo za dostavo proizvodov široke potrošnje do končnega uporabnika.
Če samo pogledamo najbolj banalne proizvode - sadje in zelenjavo - nam je lahko kaj hitro jasno, da za druge proizvode uporabimo in porabimo še več skrite energije. 
Nihče se namreč ne vpraša, koliko litrov goriva je potrebnega, da na primer paradižnik, ki je bil vzgojen v drugih državah ali na drugih celinah, pripotuje do končnega uporabnika. In seveda je v vsej tej njegovi poti skrita 'energija', ki jo prevozniki porabijo in s tem onesnažujejo okolje.
Na žalost pa je kljub vsemu paradižnik (to je samo za primer, obstajajo tudi drugi proizvodi), ki je prepotoval pol sveta še vedno cenejši kot tisti, ki je vzgojen v naši bližini - razlogi so nam dobro poznani.
Cene goriv, ki se eksponentno vzpenjajo lahko tako pripomorejo tudi k ekološko-okoljskemu ozaveščanju in razmisleku.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ob tem, da so se prevozni stroški povečali in da bodo rasli tudi v prihodnje, pa je proizvodnja blizu potrošnikov primerna tudi zaradi ekološkega vidika.<br />
V času, ko toliko govorimo o ekologiji, se na žalost premalo zavedamo pomembnosti tako imenovane &#8217;skrite energije&#8217;, ki jo porabljamo za dostavo proizvodov široke potrošnje do končnega uporabnika.<br />
Če samo pogledamo najbolj banalne proizvode - sadje in zelenjavo - nam je lahko kaj hitro jasno, da za druge proizvode uporabimo in porabimo še več skrite energije.<br />
Nihče se namreč ne vpraša, koliko litrov goriva je potrebnega, da na primer paradižnik, ki je bil vzgojen v drugih državah ali na drugih celinah, pripotuje do končnega uporabnika. In seveda je v vsej tej njegovi poti skrita &#8216;energija&#8217;, ki jo prevozniki porabijo in s tem onesnažujejo okolje.<br />
Na žalost pa je kljub vsemu paradižnik (to je samo za primer, obstajajo tudi drugi proizvodi), ki je prepotoval pol sveta še vedno cenejši kot tisti, ki je vzgojen v naši bližini - razlogi so nam dobro poznani.<br />
Cene goriv, ki se eksponentno vzpenjajo lahko tako pripomorejo tudi k ekološko-okoljskemu ozaveščanju in razmisleku.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
