Rusija, ki ima največje rezerve zemeljskega plina na svetu in je glavna oskrbovalka EU z zemeljskim plinom, se dogovarja o gradnji novega plinovoda Južni tok, ki bo prečkal tudi Slovenijo. Rusija v Evropo proda dve tretjini vsega plina. Največ v Nemčijo, Italijo, Francijo in na Madžarsko. Večino plina, ki bi ga pošiljala po plinovodu Južni tok, bi kupili Italijani, zato je njihovo energetsko podjetje Eni tudi eden od partnerjev v projektu.

EU iz Rusije uvozi 60 odstotkov plina, ki ga porabi. Zdaj ruski plin prihaja v Evropo prek štirih glavnih plinovodov. Plinovod Yamal I teče prek Belorusije in Poljske do Nemčije. Glavni porabnik plina, ki pride v Evropo prek tega plinovoda, je Nemčija, nekaj pa ga gre tudi v Veliko Britanijo. Plinovod Brotherhood poteka prek Ukrajine in Slovaške v Zahodno Evropo, po njem pride v Evropo 25 vsega plina v EU. Plinovod Northern Lights gre prek Slovaške in Avstrije do Nemčije. Plinovod Blue Stream povezuje Rusijo in Turčijo, po njem teče plin od leta 2005, s polno zmnogljivostjo pa bo začel obratovati leta 2010.

Ksenia Borisocheva, izvedenka Centra za Rusijo in Evrazijo v Atenah pravi, da se bo uvoz plina iz Rusije v EU do leta 2030 povečal za 60 odstotkov, ker bo EU zaradi svoje okoljske politike z njim nadomestila fosilna goriva, tudi nafto. Da bo mogoče pokriti povpraševanje, bo treba graditi nove plinovode in širiti obstoječe. Plinovod Južni tok bo po oceni ruskega ministrstva za energetiko stal 12,8 milijarde evrov oziroma 20 milijard dolarjev. Nosilec projekta je ruski plinski velikan Gazprom. Alojz Stana, predsednik uprave Geoplina pravi, da bo Sloveniji ta plinovod zagotovil bolj zanesljivo oskrbo s plinom.

S tranzitom prek Slovenije bi po mnenju Stane izkoristili izjemen geografski položaj Slovenije, saj se je treba zavedati, da se po izgradnji energetskega projekta na isti lokaciji 30 ali več let ne zgodi nič novega.

Gospodarski minister Andrej Vizjak je konec julija povedal, da usladitev sporazuma z Rusijo o plinovodu Južni tok pričakuje v kratkem. Po njegovih besedah je treba projekt izvesti “po vseh evropskih in slovenskih okoljevarstvenih predpisih” in interes Slovenije je, da bi bila slovenska podjetja “partner vsaj v polovičnem deležu”.

Evropska komisija pravi, da plinovodoma Severni tok (potekal bi pod Severnim morjem do Nemčije) in Južni tok, ki ju načrtuje Rusija, ne nasprotuje, ker podpira vsak projekt, ki zagotavlja varnejšo in zanesljivejšo oskrbo porabnikov s plinom. Plinovod Južni tok je po podatkih Ksenie Borisocheve nadomestni projekt za širitev plinovoda Blue Stream. Širitev plinovoda Blue Stream bi namreč pomenila neposredno konkurenco evropsko-ameriškemu projektu Nabucco - po njem bo EU dobivala plin iz Centralne Azije in najbrž tudi Irana, ki ima druge največje rezerve zemeljskega plina na svetu -, zato mu večina zahodnih članic EU nasprotuje, izrecno pa ga podpira le Madžarska. Rusija načrtuje tudi povezavo z Grčijo prek plinovoda Burgas-Alexandropoulis, dogovarja se o širitvi plinovoda Yamal I, vendar ta projekt ni prednosten, ker poteka prek Belorusije in tudi s Poljsko imajo različna stališča.

EU načrtuje poleg plinovoda Nabucco še možnosti za dograditev plinovoda Galsi, prek katerega bi Alžirija lahko pošiljala v Italijo dodaten plin. Prvi del Južnoevropskega plinskega krožnega projekta (Southern Europe Gas Ring Project), ki povezuje Turčijo in Grčijo je bil lani dokončan, dograditi je treba še del pod morjem do Italije. Ta del bo predvidoma končan leta 2011. EU se o dobavi plina dogovarja tudi z drugimi afriškimi državami ob Sredozemskem morju.

Rusija zdaj 80 odstotkov vsega zemeljskega plina v EU pošilja po plinovodih prek Ukrajine, preostalih 20 odstotkov pa prek Belorusije. Zaradi političnih nesoglasij je dobava prek teh dveh držav negotova. V tem, da se ogne omenjenima državama, je glavna prednost plinovoda Južni tok.

Zemeljski plin ima pri porabi celotne primarne energije v EU 24-odstotni delež in je za nafto (37-odstotni delež) drugi najpomembnejši energent. V Sloveniji ima zemeljski plin pom podatkih iz energetske bilance med primarnimi energenti 13-odstotni delež, kar ga za nafto (34 odstotkov), trdnimi gorivi (20 odstotkov) in jedrsko energijo (19 odstotkov) uvršča na četrto mesto. Po porabi končne energije v industriji pa je zemeljski plin s 33 odstotki na drugem mestu takoj za električno energijo (37 odstotkov), s tem, da TE Brestanica del električne energije tudi pridobiva iz zemeljskega plina. Slovenija približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, preostalih 45 odstotkov pa iz Alžirije.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |