Velik slavolok pozdravi vsakogar, ki se pripelje v evropsko četrt Bruslja z vzhodne strani. Predstavlja veliko zgodovino Belgije. Kralj Leopold II ga je naročil dograditi leta 1880, ko je Belgija praznovala 50-letnico neodvisnosti. Toda dokončali so ga šele leta 1905, ko je Belgija praznovala 75-letnico neodvisnosti, ker vlada “tega nekoristnega objekta” ni želela financirati. Ocenila je, da je predrag. Zato so ga pomagali dokončati zasebni investitorji, tudi kralj je prispeval svoje premoženje. Bruseljski slavolok je tudi vzhodni vhod v park Petdesetletnik - v francoščini Parc du Cinquantenaire, v flamščini pa Jubelpark. Zdaj je eden od številnih bruseljskih parkov, včasih pa je na tem mestu bilo vadišče za vojsko. Med drugo svetovno vojno so ga spremenili v polja.

Bruseljski slavolok zvečer…

… in jutranji pogled

Pod slavolokom

Kvadriga na vrhu slavoloka predstavlja pokrajino Brabant, preostale belgijske pokrajine so prestavljene s kipi ob stebrih slavoloka.

Kvadriga

Kipi ob stebrih slavoloka

Na obeh straneh slavoloka so galerije, v katerih so mozaiki, ki so bili narejeni med letoma 1920 in 1932, predstavljajo pa “svobodoljubne” Belgijce

Vodomet na vzhodni strani pa v teh vročih dneh, ko meteorologi merijo letošnje rekordne temperature - 30 oziroma 31 stopinj Celzija -, skrbi za osvežitev. Običajna temperatura v tem času je bila pred leti v Belgiji 20 stopinj Celzija ali še manj in večinoma je deževalo. Nekaj sončnih dni skupaj je sicer še zdaj redkost.

Objavljeno pod življenje s slogom | | |