podrobneje

Evropska unija bo svoj položaj na svetovnem trgu do leta 2050 izboljšala. Svoj delež na svetovnem trgu bo do takrat povečala s sedanjih 42,1 na 43 odstotkov, Azija bo svoj delež povečala s 27,8 na 30 odstotkov, delež Severne Amerike (ZDA in Kanada) pa se bo zmanjšal s 14,2 na 12,8 odstotka, v študiji avstrijskega ministrstva za gospodarstvo ugotavlja ekonomist Fritz Breuss. Visoki socialni standardi, ki jih kritizirajo gospodarstveniki, in počasna rast izdatkov za raziskave in razvoj po njegovi oceni gospodarstva v EU ne bodo ovirali v tolikšni meri, da bi proizvodnja padla.

Uspešnost EU in njenega gospodarstva temelji na vedno večji povezanosti gospodarstev držav članic v skupni evropski trg, ki podjetjem zagotavlja zaščito. Zdaj evropska podjetja kar tri četrtine trgovinske menjave opravijo na evropskem gospodarskem območju, ki vključuje tudi pridružene članice, članice EFTA in Turčijo. Breuss računa, da bodo v EU vstopile nove članice, s katerimi se bo njen skupni trg še povečal. Do leta 2050 lahko ima EU po njegovi oceni 40 članic. ZDA nimajo takšnega gospodarskega motorja, zaradi tega na globalni ravni izgubljajo svoj delež, pravi Fritz Breuss.

Do leta 2050 pa pričakuje nadaljnjo rast Kitajske, povečala se bo njena ponudba klasičnih industrijskih izdelkov, pa tudi visokotehnoloških proizvodov. Izdelki azijskega izvora bodo prevladovali na svetovnem trgu. Soočenje s tem valom bo največji izziv za tradicionalne industrijske države v Ameriki in Evropi. Kljub temu pa Kitajska do leta 2050 še ne bo ujela Evrope, njen delež v svetovni trgovini se bo povečal s sedanjih 8,2 na 12,5 odstotka. Kljub temu bo v Evropi ostal pritisk na plače, škarje med revnimi in premožnimi se bodo še naprej odpirale, ker se je razmerje med ljudmi z nizkimi in tistimi z visokimi dohodki v zadnjih letih v industrijskih državah spremenilo. Več študij po Breussovih besedah kaže, da se škarje odpirajo zaradi vpliva globalizacije, enak vpliv pa ima tudi širitev EU. “Povezovanje revnih in bogatih držav prav tako znotraj Evrope povzroča pritisk na plače v starih članicah EU,” piše Fritz Breuss.

Odprto vprašanje po njegovih besedah ostaja, ali bi z oblikovanjem “pravega evropskega socialnega modela” - ki je predviden tudi v lizbonski strategiji -, lažje zmanjševali pritisk globalizacije kot s sedanjimi “različnimi” socialnimi politikami, ki jih imajo države članice. Socialna politika bo ostala različna toliko časa, dokler bo v pristojnosti držav članic in bo EU imela le koordinacijsko vlogo, je prepričan Breuss. Po drugi strani pa različni socialni standardi manj razvitim članicam EU omogočajo primerjalne prednosti v primerjavi z ravitimi članicami.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Globalni delež EU in Azije bo večji, Severne Amerike pa manjši”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina










 preberite še

Samo tehnologije nam priskrbite, pravijo Kitajci

Kitajska je druga največja porabnica energije na svetu, hkrati je tudi druga največja proizvajalka energentov na svetu. Kljub temu, da 45 odstokov rasti svetovne porabe energije v zadnjih štirih letih odpade na to državo, Kitajec še zmeraj v povprečju porabi manj energije kot znaša svetovna poraba na prebivalca, je v Bruslju v razpravi o kitajski [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Globalizacija in neenakost (Kitajska pomoč revnim na Zahodu)

V zadnjih nekaj desetletjih smo predvsem v razvitih gospodarstvih priča znatnemu povečanju dohodkovne neenakosti kot jo merijo uradne statistike. Dejstvo, da smo ob tem lahko spremljali tudi povečanje obsega trgovine, kapitalskih tokov in celo mobilnosti delovne sile, je spodbudilo nasprotnike globalizacije k demonizaciji multinacionalk, mednarodne trgovine in mednarodnih organizacij kot povzročiteljev vse globljega prepada med [...]

| Print This Post | 29 odzivov »

Podražitve hrane: oligopol živilcev vrača udarec trgovcem

V 10 odstotkih podražitve mleka je zagotovo tudi nekaj ‘kompenzacijskega’ zvišanja, pravi agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete; pač zato, ker je živilsko panogo v preteklih letih močno ’stiskala’ trgovina. Oligopol predelovalcev torej zdaj vrača udarec oligopolu trgovcev, saj se je medtem tudi živilska industrija močno koncentrirala.
Napovedani [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Globalizacijske lekcije, 3. del: Mednarodna trgovina

V tretjem predavanju govorimo o mednarodni trgovini in si zastavljamo nekatera temeljna vprašanja. Zakaj države trgujejo med seboj? Je medsebojna trgovina koristna za vse države? Lahko trgovina in globalizacija prizadeneta posamezne države? In zakaj je trgovina boljša od protekcionizma. Na ta vprašanja odgovarjamo z uporabo implikacij teoretičnih modelov, podatkov o tokovih mednarodne trgovine ter empiričnih [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Kitajska postaja predraga, svetovna tovarna se začenja seliti

Kitajska noče več biti poceni svetovna tovarna, njen načrt je postati visokotehnološko svetovno gospodarstvo. Poceni svetovna tovarna se zdaj seli v Vietnam, Indijo, Bangladeš, Kambodžo … Zhou Liang, agent agencije za delo, na avtobusni postaji v južnokitajskem mestu Shenzhen vse težje dobi delavce za minimalno plačo, ki znaša 750 juanov (70 evrov) na mesec, za [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

julij 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« junij   avgust »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

 razgledi.net