Spet smo tam: Banko Slovenije (v objavljenem gradivu) skrbi primanjkljaj v plačilni bilanci, v EiPF ocenjujejo, da bo ta celo usodneje kot inflacija vplival na gospodarstvo in standard, direktor Umarja pa pravi, da ne gre za večje neravnotežje. Kakor koli že, zdi se, da postaja trošiti več, kot je ‘zlate podlage’ - tudi glede na slabe novice in črne napovedi, ki jih te dni objavljajo po svetu - skrajno nespametno.

Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval tudi ekonomske odnose Slovenije s tujino in izrazil zaskrbljenost nad visokim primanjkljajem tekočega računa.
iz sporočila za javnost Banke Slovenije

Saldo tekočega računa plačilne bilance Slovenije je bil v prvih petih mesecih leta 2008 negativen in je znašal 894,2 mio EUR. V enakem obdobju leta 2007 je saldo tekočega račun izkazoval primanjkljaj v višini 493,2 mio EUR. Na saldo tekočega računa je v prvih petih mesecih leta 2008 pozitivno vplival le presežek na storitveni podbilanci v višini 559,5 mio EUR. Podbilance blaga, dohodkov in transferov pa so izkazovale primanjkljaj: blagovna v višini 882,2 mio EUR, dohodkovna v višini 345,8 mio EUR in transferna v višini 225,7 mio EUR. Deficit tekočega dela plačilne bilance je bil višji glede na enako obdobje leta 2007 za 400,9 mio EUR.
V prvih petih mesecih leta 2008 je bil primanjkljaj trgovinske bilance za 331,4 mio EUR višji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007. Maja 2008 je trgovinska bilanca izkazovala primanjkljaj v višini 261,9 mio EUR, kar je za 100,7 mio EUR več od primanjkljaja zabeleženega v maju 2007. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih petih mesecih 2008 znašala 90,8%, v enakem obdobju leta 2007 je bila pokritost višja (93,6%). V maju 2008 je pokritost znašala 86,8%, maja 2007 pa 91,4%.
iz poročila Banke Slovenije o ekonomskih odnosih s tujino

Gospodarska rast in inflacija se bosta umirili; leto 2008 bo (če začasni podatki vsaj približno držijo) mnogo bolj zaznamoval rekorden primanjkljaj na tekočem računu, ki ga je povzročila rekordna rast investicij, in ki bo usodno vplival na gospodarstvo in življenjsko raven v prihodnjih letih.
iz Gospodarskih gibanj EiPF

Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je v petih mesecih dosegel 894,2 mio EUR (v istem obdobju lani 493,2 mio EUR). K višjemu primanjkljaju je največ prispeval višji primanjkljaj v trgovinski bilanci. Višji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj v celoti posledica višjega primanjkljaja državnega sektorja. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so v največji meri povečala neto plačila obresti domačih poslovnih bank na tuja posojila. Rast primanjkljaja je ublažil presežek v storitveni bilanci.
iz biltena Umarja o tekočih gospodarskih gibanjih

Glede na razloge, zakaj je prišlo do tako visokega primanjkljaja, po mojem mnenju ne gre za večje makroekonomsko neravnotežje.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, v Dnevniku

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |