The EU and the Serbian Civil Society
admin, torek, 29. julij 2008GOST razgledi.net
Sonja Biserko
Chairwoman of the Helsinki Committee for Human Rights in Serbia
biserkos@eunet.yu
The recent declaration of independence of Kosovo provoked the usual response from Serbia. Once again Serbian politicians could not abandon their idea of a Greater Serbia. And once again the security and democratic consolidation of the entire region was threatened. Fiery speeches by Serbia’s leaders urging the demoition of foreign embassies, and even demonising non-governmental agencies, demonstrated the depth of anti-Western feeling. Although eight years have elapsed since Milosevic’s ouster, Serbia is still not even close to a much needed change of political direction and a clear idea of its role in Europe.
Objavljeno pod gost razgledi.net, svet | 
| 
| ni odzivov »
Kako je izid posvetovalnega referenduma postal odločitev
vojko, torek, 29. julij 2008Z aktom o razglasitvi rezultatov oziroma izidov poizvedovalnega referenduma se v državnem zboru prvič srečujemo in to je posledica zadnje spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Nastala je zadrega s samim naslovom, ker očitno predlagatelji želijo brati zakon tako, da govorijo o odločitvi, čeprav je slovenski javnosti jasno, da niso bile sprejete nobene odločitve in da bi bil primernejši naslov ne glede na eventualno nedomišljeno zakonsko dikcijo, da gre za akt o razglasitvi izidov referenduma, je korektna in nevtralna odločitev, tako je tudi predlagala kolegica Pečanova oziroma smo mi sopredlagatelji takega amandmaja na odboru, vendar večina tega amandmaja in dobre volje za korektno naslavljanje tega akta ni sprejela.
Vili Trofenik, poslanec Zares, med izredno sejo državnega zbora
Banke bodo najbrž morale še podražiti posojila
darja, torek, 29. julij 2008Leto dni po začetku finančne krize so finančni trgi še zmeraj v težavah, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF). Čeprav je bankam uspelo dobiti svež denar, so njihove bilance še zmeraj obremenjene. IMF svari, da bodo težje prišla do posojil tudi podjetja v sektorjih, ki do zdaj posledic ameriške finančne krize niso čutila. Sklad ostaja pri aprilski oceni, da utegnejo banke in finančne institucije zaradi ameriške finanče krize izgubiti 1 bilijon (tisoč milijard) dolarjev. Banke so ta rizik zdaj upoštevale in odpisale za 500 milijard dolarjev premoženja. Ker so lahko le dve tretjini nadomestile s svežim denarjem, obstaja možnost, da bodo morale še bolj omejiti posojanje denarja. Posojila bodo zaradi tega še dražja.
preberi več »
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
| 1 odziv »
