Ustanovitelj trgovske verige H&M je svojemu sinu svetoval, naj koncern vodi kot trgovino s sadjem in zelenjavo: prodajaj hitro, poceni in v velikih količinah. Sin si je ta nasvet zapomnil in na ta račun na leto ustvari za slabih 10 milijard evrov prometa. Nasveta, naj skrbno ravna z zaposlenimi, pa očitno ni dobil, ugotavljajo Nemci. Alexandra Treusch, predsednica delavskega sveta, je za ZDF dejala, da je izpostavljena nenehnim pritiskom, to so opomini, grožnje z odpustitvijo, neupravičeno zniževanje plače. To se dogaja, odkar je ustanovila prvi delavski svet v H&M na Bavarskem. V Nemčiji ima H&M več kot 300 trgovin, le v 70 imajo delavski svet.

Takšni pritiski po podatkih sindikata ver.di niso izjema. Profesor sociologije dela na univerzi v Duisburgu Gerhard Bosch temu verjame. Če bi bili pritiski na Alexandro Treusch izjema, bi se podjetje takoj opravičilo in vodstvo trgovine poklicalo na odgovornost. Ker opravičila ni in ker vodilni v trgovinah tako ne morejo ravnati brez vednosti vodstva koncerna, je po profesorjevih besedah to sistem dela lastnika H&M.

Celo tako daleč gredo, je razložila ena od delavk, ki je želela ostati anonimna, ker se boji, da bo izgubila zaposlitev, da morajo zaposleni drug drugega kontrolirati in si napake sproti beležiti. Trgovec v oddelku za ženske mora recimo kontrolirati blagajno na odedelku za moške, preiskati morajo celo koše za smeti v straniščih, dogaja se, da morajo trgovke, ko zaključijo s službo, pokazati, koliko modrčkov imajo oblečenih, to pomeni, da morajo odpeti bluzo in pokazati, ali imajo enega ali dva, čeprav je to v nasprotju z zagotavljanem pravice do zasebnosti. Očitno je vodstvo podjetja tudi prepričano, da so vsi zaposleni tatovi, pravijo na sindikatu. Za špijoniranje in ovajanje sodelavcev pa so zaposleni v H&M nagrajeni z dodatkom k plači.

Tudi bolniški izostanki niso zaželeni, kdor zboli, mora vodstvu trgovine natančno poročati pri katerem zdravniku je bil, kakšna je diagnoza, predvsem pa obljubiti, da poslej vsaj dve leti ne bo več zbolel, se ljudje pritožujejo sindikatu. Socialog Heiner Köhnen je že leta 2005 za študijo anketiral zaposlene v H&M in dobil enake podatke. Vodstvo H&M je za ZDF vse očitke v pisni obliki odločno zavrnilo. Čisti dobiček koncerna se je v zadnjih petih letih povečal za 139 odstotkov.

Nič boljše se ne godi zaposlenim v drugem znanem švedskem podjetju Ikei. Pritiskom so izpostavljeni zlasti bolni in starejši zaposleni in starši samohranilci. Po podatkih sindikata v Ikei od zaposlenih zahtevajo, da delajo nadpovprečno veliko nadur, ki jih seveda ne dobijo plačane. Dogaja se menda celo, ugotavlja sindikat ver.di, da so se posamezniki že zgrudili od izčrpanosti. Nekaj povsem običajnega je, da trgovci prihajajo bolni v službo, ker bolniški izostanki niso zaželeni. Predstavnica sindikata ver.di Christina Frank opozarja, da so delovne razmere enake, kot so bile v zgodnjem kapitalizmu. Ilegalno so menda v Ikei celo zbirali podatke o zdravstvenem stanju zaposlenih in jih snemali med delovnim časom. Člane delavskega sveta šikanirajo na podoben način kot v H&M.

Eden od nekdanjih vodilnih v Ikei je za ZDF dejal, da na seminarjih za vodilne ves čas poudarjajo, da so delavski sveti nasprotniki, pravniki pa na teh seminarjih svetujejo, kako je treba onemogočiti delavski svet. V Ikei navedbe zaposlenih in sindikata zavračajo, pravijo, da gre za izjeme.

Znani nemški novinar Günter Wallraff pa je letos v začetku leta v majhni nemški družinski pekarni ugotovil, da z zaposlenimi ravnajo kot s sužnji. Ta pekarna ima enega samega odjemalca - Lidl.

Da delovne razmere postajajo vse bolj nevzdržne, da morajo delati vse več nadur, ki niso plačane, da morajo biti ob sobotah in nedeljah kadar koli pripravljeni priti v službo, da bolniški izostanki niso zaželeni, da delodajalec delo od sodelavcev, ki se upokojijo ali gredo drugam, preprosto razdeli preostalim zaposlenim, da je marsikje kolegialnost med zaposlenimi nadomestilo obrekovanje in tožarjenje nadrejenim, ugotavljajo tudi sindikati in zaposleni v Sloveniji.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |