Po tistem, kar vemo o podatkih, ki jih je Banka Slovenije dostavila parlamentu glede izpostavljenosti bank do skupin družb, ki so prevzele ali prevzemajo Pivovarno Laško, Merkur in Istrabenz, je ta od 70,3 odstotka konec leta 2006 zrasla na 75,9 odstotka konec lanskega leta in 78,5 odstotka konec letošnjega marca. Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, je na petkovi seji državnozborskega odbora za gospodarstvo (prologu v današnjo novo epizodo poslanske protitajkunske vojne) v zvezi s tem med drugim dejal:

Glede izpostavljenosti bank do skupine oseb, torej Pivovarne Laško, Merkurja in Istrabenza, naj povem, da je njihova izpostavljenost ob koncu prvega kvartala znašala nekaj čez 2 milijardi 800 evrov. To je, če merimo s kapitalom, znašalo dobre 3/4 kapitala, točneje 78 in pol odstotkov kapitala bank. Konec leta 2007 je ta izpostavljenost znašala 2 milijardi 600 in konec leta 2006 - milijardo 815 milijonov evrov. Gre za vse obveznosti. Opozarjam, torej ne gre samo za kredite, ki so bili namenjeni prevzemom, ampak za vse obveznosti.
/…/
Kar se tiče konkretno posamezne skupine, recimo če gremo po vrsti; Pivovarna Laško, prevzem se je dogajal v začetku letošnjega slovenske banke, ki so odobrile garancijo za izvedbo prevzema v višini 448 milijonov evrov, po podatkih, ki smo jih dobili kasneje, ugotavljamo, da se nobena izmed teh danih garancij ni uresničila, torej iz teh garancij ni nastal noben dodaten kredit oziroma zadolžitev pri slovenskih bankah. /…/ V zvezi s to skupino smo prišli v Banki Slovenije še do enega stališča, da je konzorcij podjetij, ki je deloval v prevzemnih aktivnostih pravzaprav nepovezan, nobeno izmed teh podjetji nima večinskega deleža delnic ciljne družbe, ampak so vsi deleži pod 50 in ker niso formalno povezani med sabo, torej v odnosu obvladovanih družb, smo začeli v bistvu analizirati ali niso nemara te družbe povezane zaradi finančnih povezav oziroma zaradi skupnih finančnih izpostavljenosti. In na koncu smo ugotovili seveda, da takšni argumenti obstojijo in zato smo sprejeli sklep, da morajo banke v teh primerih gledati na to skupino družb kot na eno izpostavljenost, ne glede na to, da nekatere družbe torej niso v odnosu obvladovanja, ampak so povezane zaradi skupne finančne izpostavljenosti in torej zahtevali smo od bank, da spoštujejo pravila največje izpostavljenosti, ki znaša 25 % kapitala.
/…/
Če grem na naslednjo skupino Merkur in z njim povezane družbe, gre za zopet podoben konzorcij, ki je šel koordinirano v prevzemno aktivnost, vendar tu se lastniška koncentracija izvaja na nivoju prevzemne družbe Merfin. Mi smo te izpostavljenosti zopet posebej pogledali, v celoti so zavarovane te izpostavljenosti z delnicami Merkurja, pri čemer je bilo v času pregleda razmerje med zastavljenimi in vrednostnimi papirji in vrednostjo terjatev ustrezna. Po mnenju bank naj bi se ta izpostavljenost servisirala na račun izplačanih dividend Merkurja. Torej tu obstaja tveganje v kolikor bi se gospodarske razmere občutneje poslabšale in torej dohodkovna oziroma dobičkonosnost podjetja zmanjšala, seveda da bi se s tem tudi oslabila možnost podjetja, da financira dolgove do bank.
/…/
Na koncu še Istrabenz. Torej, spremljamo aktivnosti družb, ki nekako delujejo v koncertu oziroma izpostavljenost teh družb do bank. Formalno se tu prevzem še ni začel, vendar so določena financiranja vrednostnih papirjev torej delnic družbe že v teku. To družbo bomo podrobneje gledali v prihodnje in seveda enako, kot v prejšnjih primerih ugotavljali kako je z obvladovanji tveganj, zagotavljanjem kapitala in oslabitev oziroma rezervacij.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |