Zemljišče
Istrabenzova Droga Kolinska se je odločila prodati zemljišča na lokaciji ob Kolinski in Središki ulici v Ljubljani v skupni površini 51.000 kvadratnih metrov. Proizvodnjo so preselili že pred časom, nekatere blagovne znamke pa sploh prodajajo (kakor piše hrvaško časopisje, se o tem pogajajo predvsem s Podravko). Zaradi ugodne lokacije blizu mestnemu središču bi Droga Kolinska za kvadratni meter zemljišča po ocenah poznavalcev lahko dobila tudi 1000 evrov, skupno torej 51 milijonov evrov. A le, če bo tam dovoljena gradnja stanovanj. Ljubljanski župan Zoran Janković, stari znanec predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, tega, kaj bi mesto na lokaciji Kolinske hotelo imeti, še ne ve. Prostorsko-ureditveni plan bo predvidoma sprejet konec leta: ‘Ali bo to vrtec ali pa desetnadstropni bloki, še ni znano,’ Dnevnik navaja Jankovića, iz tega odgovora župana in nekaterih osnutkov plana pa časopis sklepa, da na tem zemljišču kljub drugačnim pričakovanjem županova ekipa ni predvidela vrste gradenj, ki bi bile visoko dobičkonosne.

Napredovanje
Vlada se je bolj ali manj nepričakovano znašla pred konfliktom s sindikati javnega sektorja, saj je odločena novelirati zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikati se z novelo, s katero hoče vlada menda ‘le jasno določiti dikcijo, ki se tiče števila razredov napredovanj’, ne strinjajo, ker v njej vidijo ‘poseg v dosedanji socialni dialog, s katerim so se dogovorili za osnove in podpisali kolektivno pogodbo’ in ’spreminjanje temeljev pogodbe’. Vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica meni, da je vlada ugotovila, da se je ‘zakalkulirala’ oziroma dala več, kakor je hotela in kolikor bi bilo proračunsko vzdržno, zdaj pa hoče s spremembo zakona popraviti lastno napako. Če bo novela zakona na ponedeljkovi izredni seji državnega zbora sprejeta, bo predvideni septembrski bonbonček za okroglo 150.000 javnih uslužbencev v nevarnosti, saj bo preprosto zmanjkalo časa za nove izračune pred izplačili (računovodje in predstojniki v javnem sektorju so že brez te spremembe pritoževali, da je rok za to prekratek). Še več, nekateri sindikati javnega sektorja že grozijo s stavko.

Ovadba
Direktorica kliničnega centra Darinka Miklavčič je zaradi suma zlorabe položaja pretekli petek ovadila nekoga iz ožjega vodstva ljubljanskega kliničnega centra, mediji pa so hitro odkrili, da gre za direktoričinega svetovalca Gregorja Cerkvenika. Pa tudi to, da se je bilo ime ovadenega menda že nekajkrat prej pojavilo ‘v kontekstu’ različnih ’sumov’ o nepravilnostih v UKC. No, in potem je trajalo le še dan ali dva, pa smo dobili še elemente za ’sum’ v samo ovadbo. Ovadeni oziroma njegov odvetnik namreč pravi, da je domnevno sporno nakazilo podpisala sama direktorica. Ta tega še ni komentirala, je pa medtem izpeljala vse potrebne postopke, da svojega svetovalca najprej začasno in nato za vedno postavi pred vrata UKC.

Škoda
Izjemno kratek rok za prijavo škode po orkanskih neurjih pred dvema tednoma je potekel, kakor je ob ponovnem obisku najbolj prizadetih krajev v kamniški občini dejal premier Janez Janša, pa bo vlada skupno poročilo o odpravljanju posledic julijskega neurja obravnavala sredi avgusta in takrat tudi  odločila o morebitnih dodatnih sredstvih iz proračunskih rezerv. Županov Železnikov Mihael Prevc je ob tem v Dnevniku razložil, kako je (bilo) z državno pomočjo po lanskih oktobrskih hudourniških povodnjih (takrat je bil rok za prijavo škode tri mesece): ‘Konec oktobra je ministrstvo za okolje in prostor sprejelo predhodni sanacijski program in vsem prizadetim občinam namenilo šest milijonov evrov (1,1 milijona Železnikom). S tem denarjem so morale občine poskrbeti za najbolj nujna dela (zagotovitev pitne vode, ureditev kanalizacije, popravilo odnesenih cest), saj je vlada pravi sanacijski program, težak sto milijonov evrov, sprejela šele aprila letos.’ Eno je intervencija, povsem drugo pa sanacija, pravi Prevc: ‘Tu so stvari mnogo bolj zapletene, za letos z državo nismo podpisali niti pogodbe, kaj šele, da bi začeli dela in črpali sanacijski denar.’ Njegov nasvet županom v zadnjih neurjih prizadetih občin je povsem preprost: ‘Z državo naj čim prej podpišejo pogodbo, interventni denar pa naj porabijo čim bolj racionalno, za res najbolj nujna dela in za ničesar drugega! Sanacijskega denarja namreč še lep čas ne bodo videli.’

Hotel
Celovška Mohorjeva družba se je Korotan, hotel in študentski dom na Dunaju, odločila prodati najboljšemu ponudniku. Menda slovenska vlada ne kaže namena, da bi omenjeni hotel odkupila za dogovorjenih nekaj več kot 5,3 milijona evrov. Iz Mohorjeve družbe so vladi očitali, da si je tik pred podpisom pogodbe premislila, iz vlade pa so odgovorili z očitkom Mohorjevi, da je za Korotan hotela izsiliti preveč. To da je ‘podlo podtikanje’, so vzrojili v Celovcu in pojasnili, da je ’sodni cenilec za gradbeništvo po nalogu slovenske vlade lani ocenil, da znaša tržna vrednost nepremičnine študentski dom in garni hotel Korotan 5,65 milijona evrov. Notranja oprema je bila dodatno ocenjena na 380.000 evrov, kar je skupno 6,03 milijona evrov’. Dogovorjena cena 5,3 milijona evrov je tako po trditvah Mohorjeve za 730.000 evrov pod ocenjeno vrednostjo. Vlada je nato v odzivu na trditve Mohorjeve družbe zanikala, da bi podlo podtikala, in zagotovila, da ji gre zgolj ‘za skrb za racionalno in namensko porabo proračunskega denarja’. Kako se bo zadeva razpletla potem, ko jo je pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana, v Demokraciji zapletel še s svojimi očitki na račun Mohorjeve družbe, nemara še najmanj ve ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar.

Objavljeno pod slovenija | | |