O vsakem prebivalcu EU, ki bo po letu 2010 potoval z letalom, bodo shranili podatke, da jih bo mogoče uporabiti, če bo osumljen terorizma ali storitve kaznivega dejanja s področja organiziranega kriminala (PNR), napoveduje evropska komisija. S tem se strinjajo tudi ministri za notranje zadeve in pravosodje članic EU. Tovrstne podatke o letalskih potnikih že zbirajo ZDA, Kanada in Avstralija.

EU interior ministers meet in the afternoon to hold a debate on the European Passenger Names Record (PNR) project which aims to allow the competent agencies in the Member States to use passenger data held by airlines, as is already the case in several countries. They reached an agreement in principle and on the methodology of work and this could allow to have a final agrement by 2009.

Ministri za notranje zadeve so že leta 2004 pozvali evropsko komisijo, naj pripravi predlog pravnega okvira za hrambo podatkov od letalskih potnikov. O konkretnem predlogu pa ministri razpravljajo od leta 2007. Podatke naj bi hranili 13 let, katere, bodo ministri še razpravljali, prav tako se bodo še dogovorili o ukrepih za njihovo varovanje. Prav tako je še odprto, ali bodo specializirane agencije v članicah EU hranile podatke vseh letalskih potnikov, ali le tistih, ki bodo prileteli oziroma odleteli iz EU. Za zdaj kaže, da bodo nadzorovani vsi potniki, tudi tisti na letih znotraj EU. Ministri se tudi nagibajo k odločitvi, da bi v EU hranili enake podatke kot v ZDA.

V ZDA podatke o letalskih potnikih hranijo 15 let, do njih imajo dostop vse varnostne službe in vsi organi pregona. Poleg poti, ki jih posameznik opravi z letalom, katera so končna letališča na njegovih poteh, kako pogosto posameznik potuje z letalom, Američani hranijo tudi podatke, ali potnik naroči posebno hrano, ali zahteva določen sedež v letalu, ima katere druge posebne zahteve, ali plačuje v gotovini ali s kreditno kartico, s katero kreditno kartico (številka) plačuje, ali ima posebno prtljago in podobno. Vseh podatkov, ki jih hranijo, je 19. Na podlagi teh podatkov sklepajo, ali bi osumljenec lahko bil terorist, se ukvarjal s preprodajo drog ali katero drugo vrsto organiziranega kriminala.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov Peter Hustinx ima o hrambi podatkov o letalskih potnikih kar nekaj pomislekov in opozoril. Po njegovem mnenju predlagani ukrepi očitno posegajo v zasebnost, njihova koristnost pa še zdaleč ni dokazana.

Glavni pomislek ENVP se nanaša na dejstvo, da bodo odločitve o posameznikih sprejete na podlagi vzorcev in meril, določenih z uporabo podatkov o potnikih na splošno. Tako bi bile lahko odločitve o posamezniku sprejete tako, da bi kot referenco (vsaj deloma) uporabili vzorce, ki izhajajo iz podatkov drugih posameznikov. Odločitve bodo torej sprejete glede na abstrakten okvir, kar bi lahko zelo vplivalo na posameznike, na katere se nanašajo podatki. Posamezniki se izredno težko branijo pred takšnimi odločitvami.
Poleg tega je predvideno, da se opravi ocena tveganja, če ni enotnih standardov za identifikacijo osumljencev. ENVP ima resne dvome glede pravne varnosti celotnega postopka filtriranja, saj so po njegovem mnenju merila, po katerih bodo pregledali vsakega potnika, slabo opredeljena.
ENVP opozarja na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri mora biti notranje pravo dovolj natančno, da državljanom pove, v kakšnih okoliščinah in pod kakšnimi pogoji smejo javni organi shranjevati podatke o njihovem zasebnem življenju in jihuporabiti. Podatki „bi morali biti dostopni zadevni osebi, učinki glede njih pa predvidljivi“. Predpis je „predvidljiv“, „če je opredeljen dovolj natančno, da lahko vsak posameznik – če je treba, ob ustreznem nasvetu – usmerja svoje ravnanje“.

Evropski nadzornik prav tako opozarja, da je “razvijanje različnih podatkovnih zbirk brez globalnega pogleda na dejanske rezultate in pomanjkljivosti v nasprotju z racionalno zakonodajno politiko, po kateri se novi instrumenti ne smejo sprejeti, dokler že obstoječi niso bili v celoti izvedeni in so se izkazali za nezadostne”. Takšno početje “bi lahko sicer pomenilo korak proti popolnemu nadzoru družbe”. Tudi nemški nadzornik podatkov Peter Schaar svari, da gre za popolnoma nesorazmeren nadzor in oblikovanje “steklenega potnika”.

Francoska notranja ministrica Michèle Alliot-Marie v imenu francoskega predsedstva svetu EU kljub temu predlog za hrambo podatkov o letalskih potnikih odločno podpira. Po njenih besedah bo omogočil “učinkovit pregon osumljencev kaznivih dejanj in preventivo”.

Zdaj morajo letalske družbe varnostnim organom v EU posredovati tako imenovane razširjene informacije (API – Advance Passenger Information), če ti od njih to za posameznega potnika posebej zahtevajo. To so v glavnem podatki, ki so navedeni v potnem listu in jih moajo varnostni organi po 24 urah izbrisati iz datoteke. Na podlagi teh podatkov ni mogoče sestaviti seznama rizičnih potnikov, kar je namen zbiranja podatkov PNR.

Objavljeno pod svet | | |