Moskva z naskokom najdražje mesto na svetu
vojko, petek, 25. julij 2008Moskva je že tretje leto zapored najdražje mesto na svetu, Tokio je na drugem mestu prehitel London, sledita pa Oslo in Seul. New York, izhodišče lestvice, ki jo vsako leto objavi londonska svetovalna hiša Mercer, je (zlasti zaradi spremenjenih valutnih razmerij) z lanskega 15. padel na 22. mesto, Praga je po tej raziskavi najdražje mesto v novih članicah EU (od lani je napredovala za celih 20 mest), Zagreb pa je 49. z 90 odstotki stroškov, ki ‘nerezidenta’ čakajo v referenčnem New Yorku. Ljubljana je na 82. mestu, skupaj z Džakarto.
Objavljeno pod k, opilki | 
| 
| 5 odzivov »
Belgijci dopustujejo ob svoji obali
darja, petek, 25. julij 2008Belgijci imajo menda podobno navado kot Slovenci. Od maja do konca septembra se vsak konec tedna množično odpravijo proti morju. Tam jih večina preživi tudi poletne počitnice, čeprav je Severno morje v primerjavi z Jadranom večinoma razburkano, valovi previsoki za kopanje, vreme pa se spreminja iz ure v uro. Turistični kraji vzdolž 67 kilometrov belgijske obale so si podobni: imajo peščeno plažo, promenado s trgovinicami in lokali in klasične stanovanjske bloke, v katerih imajo Belgijci svoja počitniška stanovanja. Ta niso prav poceni, vedo povedati domačini.
Objavljeno pod k, življenje s slogom |
|
| ni odzivov »
Premoženjski skladi - nevarnost za liberalne demokracije?
darja, petek, 25. julij 2008Kakšno bo svetovno gospodarstvo čez 25 let? Daniel Dăianu, nekdanji romunski finančni minister in zdaj poslanec evropskega parlamenta, pravi, da imajo državni premoženjski skladi velik vpliv na svetovno politiko in prihodnost kapitalizma. Investicije državnih premoženskih skladov so lani znašale 50 milijard dolarjev, v prvem četrtletju letošnjega leta se je njihova rast nadaljevala. Največje banke, to so Citigroup, Morgan Stanley, Merrill Lynch in UBS, ki so po odpisih slabih naložb zaradi ameriške finančne krize potrebovale svež denar, so tem skladom prodale premoženje in od njih dobile denar za zagotovitev likvidnosti, razlaga Dăianu.
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
| ni odzivov »
Dan, ko je Evropa izbrala Baracka Obamo
vojko, petek, 25. julij 2008Kaj takega se še Billu Clintonu ni posrečilo. Kajpak, Clinton je nasledil Georgea Busha st. in Evropa je bila takrat, neposredno po padcu Berlinskega zidu, v sanjah. Potem je prišel nov dan in z njim George Bush ml.. Evropi se zato Barack Obama zdi kot sanje: končno spet rock’n'roll namesto countryja. Spiegel je navdušen: /ameriški predsednik/ Številka 44 je govoril. In s Spieglom so očarani vsi drugi, časopisi, 200.000 glava množica, ki je včeraj pozno popoldne s ploskanjem prekinjala Obamov govor pri berlinskem slavoloku zmage, vsa Evropa. V slokega ameriškega senatorja kot da so investirane vse želje in upi, od tega, da reši ‘lizbonski vozel’ in valutno razmerje med dolarjem in evrom do tega, da obvaruje svet pred podnebno katastrofo in drago nafto. Bilo je osupljivo gledati, kako Evropa hrepeni po modrem in razumnem ameriškem predsedniku, po novem Wilsonu, Rooseveltu, Kennedyju in Reaganu, kako spet enkrat, če je sploh kdaj prenehala, strmi čez ocean in molče, ne, z ovacijami sporoča: Ti vodi, Amerika!
