Inovacije so bile gonilna sila tranzicije gospodarstev v državah Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih 20 letih. Toda le malo teh inovacij so izvedla domača podjetja, večino so z investicijami prinesle nadnacionalke. Zlasti to velja za razvoj novih izdelkov, v svoji analizi ugotavlja Economist Intelligence Unit. Gospodarstva  držav v regiji zaradi tega ostajajo ranljiva, to pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, da se vlade, univerze in domači poslovni subjekti povežejo in ustvarijo okolje, primerno za inovacije.

Such dependence leaves the region’s economies vulnerable, and to overcome this governments, universities and local businesses will have to work together to improve the environment for innovation.

Analiza je pokazala, da so inovacije nujne za trajen razvoj, ključnega pomena za gospodarsko rast so predvsem v srednje razvitih državah. Vlade držav Srednje in Vzhodne Evrope se ne smejo tolažiti z argumentom, da je za trajno rast držav, ki se razvijajo, dovolj, da kopirajo in prevzemajo tuje zamisli. Inovacije, ki jih prinesejo nadnacionalke, domačemu gospodarstvu le delno koristijo. Kljub velikemu številu neposrednih tujih investicij, vzpostavitvi sodobnega načina proizvodnje in vodenja podjetij, tuji investitorji v domače gospodarstvo v regiji niso prinesli dovolj novih tehnologij in znanja.

Izvedenci Economist Intelligence Unit ocenjujejo, da so bile inovacije v državah Vzhodne in Srednje Evrope v zadnjih petih letih v primerjavi z razvitimi evropskimi gospodarstvi skromne in ta trend se bo nadaljeval še pet let, če pristojni ne bodo poskrbeli za oblikovanje ustreznega okolja za razvoj in inovacije. Povečati je treba vlaganja v raziskave in razvoj, izboljšati znanstveno izobraževanje in informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo. Odpraviti je potrebno tudi birokratske ovire, uvesti ustrezne davčne spodbude in zagotoviti bolj prožen trg dela.

Nekatera domača srednja in majhna podjetja v državah Vzhodne in Srednje Evrope so že dokazala, da lahko uspešno inovirajo in izvažajo svoje znanje, čeprav so njihove blagovne znamke v tujini slabo znane in prepoznavne. Ta podjetja bi morala postati zgled za preostala domača podjetja v regiji. Veliko podjetij je v anketi med težavami izpostavilo pomanjkanje ustreznih kadrov, zlasti univedrzitetno izobraženih ljudi, inženirjev in znanstvenikov, tehnično usposobljenih delavcev. Oblasti pa najbolj očitajo prezapleteno davčno zakonodajo, zlasti za nova podjetja in za lastništvo zaposlenih, pa tudi prešibke povezave z univerzami, so ugotovitve analize povzeli v Economist Intelligence Unit.

Za Slovenijo je njihova analiza pokazala, da je 14,3 odstotka podjetij v zadnjih treh letih razvilo več kot 50 odstotkov izdelkov in storitev, ki jih prodajajo. Med desetimi novimi članicami EU je Slovenija s tem deležem skupaj s Slovaško zasedla osmo mesto. Na vrhu sta s 50 odstotki Latvija in Estonija. V Sloveniji 28,6 odstotka podjetij ocenjuje, da so v dobrih odnosih z domačimi akademskimi ustanovami, kar državo uvršča na sedmo mesto. Z 58,3 odstotka je na vrhu te lestvice Madžarska. Prav tako 28,6 odstotka slovenskih podjetij pravi, da so odvisna od domačih dobaviteljev in da nove izdelke in storitve razvijajo v sodelovanju z domačimi podjetji. Po obeh kazalnikih je Slovenija na sredini lestvice, na vrhu je pri sodelovanju z lokalnimi dobavitelji Latvija (50 odstotkov), pri razvoju novih izdelkov in storitev pa Slovaška (42,9 odstotka). Po vseh štirih kazalnikih je Slovenija na predzadnjem mestu, za njo je le Bolgarija.

The positive impact on innovation-related factors was most limited in the case of the poorest and newest EU members, Bulgaria and Romania. Also noteworthy are the low rankings for Slovenia and Estonia. The apparently best-performing countries on these measures were Poland and Lithuania, followed by Latvia and Hungary. However, crucially and unsurprisingly, the ability to integrate the latest foreign technology appeared to be the main driver of performance. Among domestic companies performing better than their peers, 63% rated their company’s ability to absorb foreign technology as excellent or very good. For the underperformers, the percentage was only 35%.

So se pa slovenska podjetja najbolje odrezala pri vprašanju o sodelovanju z nadnacionalkami pri razvoju novih izdelkov in storitev. Da skupaj razvijajo nove izdelke in storitve, je odgovorilo 71 odstotkov slovenskih podjetij, 60 odstotkov litvanskih podjetij, le po 33 odstotkov čeških in poljskih podjetij, 20 odstotkov slovaških in 9 odstotkov madžarskih podjetij. Spodbudno je, da 65 odstotkov vprašanih domačih podjetij iz držav Vzhodne in Srednje Evrope namerava v prihodnjih treh letih povečati vlaganja v raziskave in razvoj, 18 odstotkov načrtuje občutno povečanje teh vlaganj. Več kot 60 odstotkov jih je odgovorilo, da je več kot polovica novih izdelkov in storitev plod domačega znanja, 65 odstotkov vprašanih pa je sodelovanje z akademskimi institucijami ocenilo kot dobro oziroma odlično.

However, when comparing innovation activity in terms of inputs and the environment with actual performance, the link appears to be weak or even non-existent for domestically owned firms. This means that policy designed to improve innovation is not particularly effective. The existence of internal innovation networks and various indicators of the encouragement by firms of innovation appeared entirely unrelated to their financial performance.

Eden ključnih dejavnikov, od katerih je odvisna inovativnost podjetja, je ustrezna notranja organiziranost, to so predvsem neodvisne skupine izvedencev, ki imajo čas za izvajanje poskusov, neposredna podpora uprave, formalni proces za testiranje in potrjevanje novih idej, sodelovanje z dobavitelji in kupci. To je model, ki se je izkazal kot uspešen v ZDA in zahodnoevropskih državah. Artur Banach, predsednik uprave uspešne poljske internetne družbe NetSprint, pravi, da ideje izvirajo iz treh glavnih virov: najvišjega vodstva, zaposlenih in poslovnih partnerjev. Vodstvo podjetja je tisto, ki mora v okviru poslovne kulture v podjetju zagotoviti spodbudno poslovno okolje za inovacije in razvoj. V takšnih razmerah najboljše ideje prihajajo od zaposlenih. Zaradi tega je izobraževalni sistem ključnega pomena. Le ustrezen šolski sistem lahko podjetjem zagotovi kadre z ustreznim znanjem za inovacije in razvoj.

Precejšnja ovira za inovacije so birokratske ovire. Te pa so v pristojnosti vlade. Anketa Economist Intelligence Unit je pokazala, da 48 odstotkov podjetij v Vzhodni in Srednji Evropi ugotavlja, da jim vlada nekako pomaga, 41 odstotkov pa ne vidi nikakršne pomoči.

Darij Kreuh, founder of Ekliptik, a Slovenian company that developed a modern micropositioning sensor to treat bone fractures, recalls that it took 18 months to go from a blank sheet of paper to the market. “We had underestimated the time taken by the bureaucratic procedures,” he admits.
Ziga Turk, minister for growth, reaffirms that innovation in the IT and other industries is vital for competitiveness, and insists that the government supports this by promoting an e-economy. “The moves towards egovernment have enabled a very high percentage of the population to get acquainted with the Internet, and have been a great support to the IT industry providers.”
Yet not everyone is enamoured with the government’s performance. Mateja Majcen, sales and marketing director at Ekliptik, which invented a new bone surgery process, points out that “Slovenia is a great place for innovation, but, because innovation is not [generally] well supported by the government or venture capitalists, this is difficult. It is hard to get starting capital, and entrepreneurs with technical skills lack the finance, law and business knowledge for starting a business. The government should streamline the bureaucratic procedures needed for startups, make it cheaper.”

Objavljeno pod gospodarstvo | | |