<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Bogomir Kovač in Igor Masten o liberalizmu</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Wed, 03 Dec 2008 01:42:44 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje &#187; Arhiv Bloga &#187; Dr. Igor Masten demantira gradualista Bogomirja Kovača glede liberalnega gospodarstva</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-12224</link>
		<author>PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje &#187; Arhiv Bloga &#187; Dr. Igor Masten demantira gradualista Bogomirja Kovača glede liberalnega gospodarstva</author>
		<pubDate>Thu, 09 Oct 2008 14:25:27 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-12224</guid>
		<description>[...] http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/ [...]</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>[&#8230;] <a href="http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/" rel="nofollow">http://razgledi.net/blog/2008/.....beralizmu/</a> [&#8230;]</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: BOGOMIR KOVAČ IN IGOR MASTEN O (NE)SMRTNOSTI LIBERALIZMA</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10635</link>
		<author>BOGOMIR KOVAČ IN IGOR MASTEN O (NE)SMRTNOSTI LIBERALIZMA</author>
		<pubDate>Sat, 26 Jul 2008 20:02:14 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10635</guid>
		<description>[...] http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/   &#160; [...]</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>[&#8230;] <a href="http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/" rel="nofollow">http://razgledi.net/blog/2008/.....beralizmu/</a>   &nbsp; [&#8230;]</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: igor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10627</link>
		<author>igor</author>
		<pubDate>Sat, 26 Jul 2008 10:33:04 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10627</guid>
		<description>@marko
Seveda. Kovač dela zgodbo o finančni krizi kot problemu (ne)delovanja tgov. Nič novega. Potem pravi, da je za to odgovoren liberalizem. Kot manifestacijo iberalizma tudi omenja proces privatizacije od 80.-tih dalje. Neustreznost liberalizma podkrepi s trditvijo, da je mogoče teoretično dokazati, da trgi ne delujejo oz. da jih je potrebno regulirati. To ponovno ni nič novega, še manj ima skupnega z neustreznostjo liberalizma. O potrebi po regulaciji finanega trga, zaradi različnih dejavnikov, učimo že prve letnike. Vsak najbolj zakrknjen liberalec, bi to znal povedati. Napak pa je, seveda, vprašanje regulacije trgov vezati na obstoj določenega tipa lastnine. 

Če smo nekoliko bolj konretni z umeščanjem njegove kritike delovanja tržnih mehanizmov, potem lahko tej kritiki rečemo kritika teorije splošnega ravnovesja. Pod tem poglavjem najdemo kar nekaj dobre ekonomije: neorikardijanci, neomarksisti, postkeynesianci. No, ampak Kovač, pravi, da liberalci, ne prznavajo obstoja ekologije, javnih dobrin in eksternalij. Če torej jaz kot liberalca pojmujem tudi nekoga, ki verjame v general equlibrium, potem lahko mirni rečem, da je to oslarija. Lindahla, ki sem ga omenil, najdeš v danes temeljnem podiplomskem mikro učbeniku. Od tu naprej gremo lahko na vso literaturo o t.i. manjkajočih trgih. Vse do področja zavarovanja. In čisto vse je danes že v general equlibriumu. Kovač teh stvari pač še ni videl od blizu. 

Skratka, zelo velika razlika je med takimi banalnostmi ali pa, če o napakah Neo(!?)liberalizma beremo Stiglitza, ... 

Je pa, seveda čisto mogoče, da je še bolj osnovna napaka pri meni. Jaz se (vsaj prostovoljno ne) nikoli nisem ukvarjal z ekonomskimi šolami, ideologijami, itd. Zame je vedno bil le model, njegova rešitev in empirical fit. Vseeno pa se mi zdi popolnoma glupo na zadevah, za katero že dolgo obstaja enostavna matematična rešitev delati veliko ideološko zgodbo s trditvijo, da te matematične rešitve nekateri zaradi svoje ideološke zaslepljenosti ne vidijo.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@marko<br />
Seveda. Kovač dela zgodbo o finančni krizi kot problemu (ne)delovanja tgov. Nič novega. Potem pravi, da je za to odgovoren liberalizem. Kot manifestacijo iberalizma tudi omenja proces privatizacije od 80.-tih dalje. Neustreznost liberalizma podkrepi s trditvijo, da je mogoče teoretično dokazati, da trgi ne delujejo oz. da jih je potrebno regulirati. To ponovno ni nič novega, še manj ima skupnega z neustreznostjo liberalizma. O potrebi po regulaciji finanega trga, zaradi različnih dejavnikov, učimo že prve letnike. Vsak najbolj zakrknjen liberalec, bi to znal povedati. Napak pa je, seveda, vprašanje regulacije trgov vezati na obstoj določenega tipa lastnine. </p>
<p>Če smo nekoliko bolj konretni z umeščanjem njegove kritike delovanja tržnih mehanizmov, potem lahko tej kritiki rečemo kritika teorije splošnega ravnovesja. Pod tem poglavjem najdemo kar nekaj dobre ekonomije: neorikardijanci, neomarksisti, postkeynesianci. No, ampak Kovač, pravi, da liberalci, ne prznavajo obstoja ekologije, javnih dobrin in eksternalij. Če torej jaz kot liberalca pojmujem tudi nekoga, ki verjame v general equlibrium, potem lahko mirni rečem, da je to oslarija. Lindahla, ki sem ga omenil, najdeš v danes temeljnem podiplomskem mikro učbeniku. Od tu naprej gremo lahko na vso literaturo o t.i. manjkajočih trgih. Vse do področja zavarovanja. In čisto vse je danes že v general equlibriumu. Kovač teh stvari pač še ni videl od blizu. </p>
<p>Skratka, zelo velika razlika je med takimi banalnostmi ali pa, če o napakah Neo(!?)liberalizma beremo Stiglitza, &#8230; </p>
<p>Je pa, seveda čisto mogoče, da je še bolj osnovna napaka pri meni. Jaz se (vsaj prostovoljno ne) nikoli nisem ukvarjal z ekonomskimi šolami, ideologijami, itd. Zame je vedno bil le model, njegova rešitev in empirical fit. Vseeno pa se mi zdi popolnoma glupo na zadevah, za katero že dolgo obstaja enostavna matematična rešitev delati veliko ideološko zgodbo s trditvijo, da te matematične rešitve nekateri zaradi svoje ideološke zaslepljenosti ne vidijo.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10621</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sat, 26 Jul 2008 05:22:56 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10621</guid>
		<description>Tole, kar je v zadnjem odstavku (Odrešitelje pa dobimo ob vsaki recesiji. To so “strokovnjaki”, ki jo devet let napovedujejo, da bi lahko deseto leto razglasili “saj smo vam rekli”. Da bo recesija vsakih 10 let dandanes res vedo le jasnovidni. In 99% ekonomistov) je prav tako šlogarstvo : gre samo za predivideni trend an podlagi povprečnega dogajanja minulih let. In, če temu verjame (ker pač gre za verjetnost, da bo in nikakor, da bo) 99% ekonomistov - potem bodo morali pač pričeti razmišljati znanstveno. In znanost nič ne potrjuje, zmeraj samo z določeno (večjo ali manjšo) verjetnostjo nekaj ovrže. NAčin razmišljanaj je torej presneto daleč od srednjeveškega kramarstva v severnih nemških mestih. In statistiko uporabljati samo in izključno za pojave, ki jih dobro razumejo (kar je ob operiranju z velikimi številkami iluzija, lče se vas poveča iz sto ljudi na deset tisoč se vsem zdi enormno dosti, če pa se to zgodi v mestu z desetimi milijoni, torej na desetmilijonov deset tisoč pa ej to omembne nevredno; pa je to pojav, ki ne dopušča relativnih številk, nobenih odstotkov, tako kot je nemogoče govoriti o 2,3 otroka na žensko, lahko sta le dva sli triije, in danes vsak a deseta ženka rodi umetno spočete otroke, in to samo vsaka tretja enaga, vse ostale pa dvojčke, trojčke ali četverčke.. tako približno, s plačami je istdi vrag, povprečja ni, saj populacija ni noramlno porazdeljena..). 
kakorkoli, če svobodnega trga v realnosti ni, je vsako skliceavnje naj vera.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Tole, kar je v zadnjem odstavku (Odrešitelje pa dobimo ob vsaki recesiji. To so “strokovnjaki”, ki jo devet let napovedujejo, da bi lahko deseto leto razglasili “saj smo vam rekli”. Da bo recesija vsakih 10 let dandanes res vedo le jasnovidni. In 99% ekonomistov) je prav tako šlogarstvo : gre samo za predivideni trend an podlagi povprečnega dogajanja minulih let. In, če temu verjame (ker pač gre za verjetnost, da bo in nikakor, da bo) 99% ekonomistov - potem bodo morali pač pričeti razmišljati znanstveno. In znanost nič ne potrjuje, zmeraj samo z določeno (večjo ali manjšo) verjetnostjo nekaj ovrže. NAčin razmišljanaj je torej presneto daleč od srednjeveškega kramarstva v severnih nemških mestih. In statistiko uporabljati samo in izključno za pojave, ki jih dobro razumejo (kar je ob operiranju z velikimi številkami iluzija, lče se vas poveča iz sto ljudi na deset tisoč se vsem zdi enormno dosti, če pa se to zgodi v mestu z desetimi milijoni, torej na desetmilijonov deset tisoč pa ej to omembne nevredno; pa je to pojav, ki ne dopušča relativnih številk, nobenih odstotkov, tako kot je nemogoče govoriti o 2,3 otroka na žensko, lahko sta le dva sli triije, in danes vsak a deseta ženka rodi umetno spočete otroke, in to samo vsaka tretja enaga, vse ostale pa dvojčke, trojčke ali četverčke.. tako približno, s plačami je istdi vrag, povprečja ni, saj populacija ni noramlno porazdeljena..).<br />
kakorkoli, če svobodnega trga v realnosti ni, je vsako skliceavnje naj vera.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Marko</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10618</link>
		<author>Marko</author>
		<pubDate>Fri, 25 Jul 2008 16:02:24 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10618</guid>
		<description>Igor, saj ni odveč pričakovati, da boš te napačne premise izpostavil, da bomo vedeli, za kaj gre?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Igor, saj ni odveč pričakovati, da boš te napačne premise izpostavil, da bomo vedeli, za kaj gre?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: igor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10615</link>
		<author>igor</author>
		<pubDate>Fri, 25 Jul 2008 14:54:41 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10615</guid>
		<description>Da ne bi zadeva zašla nekoliko predaleč v (ponovno) debato o tem kdo je kje imel prav in narobe. Pri Kovaču je stvar bistveno bolj osnovna. Branje njegovega intervjuja in ne samo poudarkov, ki jih je vojko izpostavil tu, pokaže, da možakar z izjemno vehemenco v podporo kritike liberalizma prijavlja take stvari, za katere na podlagi dela nekega ekonomista po imenu Lindahl že od leta 1919 svet ve, da so neumnost. OK, če bi nam to prijavil kak kronik na tem forumu, potem to ni noben problem. Človek itak želi biti anonimem in potem si lahko vsakdo misli o tem kar si želi. Da pa persona s titulo rednega profesorja prijavi nekaj, na podlagi česar bi moral odleteti na osnovnem izpitu, in od tu vleče velike sklepe, kjer meša regulacijo trgov, s privatizacijo, pa še ne vem kaj vse, potem se lahko upravičeno vprašamo določene stvari, ne da bi pogrevali vseh starih zgodb. Ponavljam, gre se za res osnovno znanje. In samo zaradi tega sem napisal, da bi bilo lepo brati tudi kak intervju s tujci. Možnost, da bi akademski svet tam naplavil na površje nekoga s tako pomankljivim znanjem, ki povrhu tega ob dejstvu, da na napačnih premisah dela tako velike sklepe kaže, da se svojega neznanja sploh ne zaveda, je precej manjša. Jasno, da imajo vsi potem svoja mnenja o ekonomski politiki. Lahko so liberalni, lahko neoliberalni ali pa kaj pa vem kaj tretjega. Ampak, če ima vse to neko trdno tako teoretično kot empirično osnovo, potem lahko vsi to mirno vzamemo na znanje, pa če se s tem intimno strinjamo ali ne.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Da ne bi zadeva zašla nekoliko predaleč v (ponovno) debato o tem kdo je kje imel prav in narobe. Pri Kovaču je stvar bistveno bolj osnovna. Branje njegovega intervjuja in ne samo poudarkov, ki jih je vojko izpostavil tu, pokaže, da možakar z izjemno vehemenco v podporo kritike liberalizma prijavlja take stvari, za katere na podlagi dela nekega ekonomista po imenu Lindahl že od leta 1919 svet ve, da so neumnost. OK, če bi nam to prijavil kak kronik na tem forumu, potem to ni noben problem. Človek itak želi biti anonimem in potem si lahko vsakdo misli o tem kar si želi. Da pa persona s titulo rednega profesorja prijavi nekaj, na podlagi česar bi moral odleteti na osnovnem izpitu, in od tu vleče velike sklepe, kjer meša regulacijo trgov, s privatizacijo, pa še ne vem kaj vse, potem se lahko upravičeno vprašamo določene stvari, ne da bi pogrevali vseh starih zgodb. Ponavljam, gre se za res osnovno znanje. In samo zaradi tega sem napisal, da bi bilo lepo brati tudi kak intervju s tujci. Možnost, da bi akademski svet tam naplavil na površje nekoga s tako pomankljivim znanjem, ki povrhu tega ob dejstvu, da na napačnih premisah dela tako velike sklepe kaže, da se svojega neznanja sploh ne zaveda, je precej manjša. Jasno, da imajo vsi potem svoja mnenja o ekonomski politiki. Lahko so liberalni, lahko neoliberalni ali pa kaj pa vem kaj tretjega. Ampak, če ima vse to neko trdno tako teoretično kot empirično osnovo, potem lahko vsi to mirno vzamemo na znanje, pa če se s tem intimno strinjamo ali ne.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Tomaž Štih</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10614</link>
		<author>Tomaž Štih</author>
		<pubDate>Fri, 25 Jul 2008 11:06:09 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/07/22/bogomir-kovac-in-igor-masten-o-liberalizmu/#comment-10614</guid>
		<description>"Saj so se stari sovragi (gaspari, mencinger, kovač, fuj, fuj in še enkrat fuj) izkazali za pravilne razlagalce trendov gibanja družbenih agregatov in napovedalki ponovitev milke planinc politike - in vidi vraga, imamo napovedano inflacijo in napovedano gospodarsko rast"

Kdaj se je že to zgodilo, da tega ni nihče opazil? Nacionalni interes, ki so ga gospodje zagovarjali se je izkazal za podpihovalca inflacije, pripisovanje inflacije kar vladni porabi, ki je bilo med gospodi v modi pa napačna razlaga. 

Odrešitelje pa dobimo ob vsaki recesiji. To so "strokovnjaki", ki jo devet let napovedujejo, da bi lahko deseto leto razglasili "saj smo vam rekli". Da bo recesija vsakih 10 let dandanes res vedo le jasnovidni. In 99% ekonomistov.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;Saj so se stari sovragi (gaspari, mencinger, kovač, fuj, fuj in še enkrat fuj) izkazali za pravilne razlagalce trendov gibanja družbenih agregatov in napovedalki ponovitev milke planinc politike - in vidi vraga, imamo napovedano inflacijo in napovedano gospodarsko rast&#8221;</p>
<p>Kdaj se je že to zgodilo, da tega ni nihče opazil? Nacionalni interes, ki so ga gospodje zagovarjali se je izkazal za podpihovalca inflacije, pripisovanje inflacije kar vladni porabi, ki je bilo med gospodi v modi pa napačna razlaga. </p>
<p>Odrešitelje pa dobimo ob vsaki recesiji. To so &#8220;strokovnjaki&#8221;, ki jo devet let napovedujejo, da bi lahko deseto leto razglasili &#8220;saj smo vam rekli&#8221;. Da bo recesija vsakih 10 let dandanes res vedo le jasnovidni. In 99% ekonomistov.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
