Bogomir Kovač in Igor Masten o liberalizmu
vojko, torek, 22. julij 2008Koncept ekonomskega liberalizma s privatizacijo vsega in deregulacijo trgov ni nadgradnja, temveč razkroj takšnega sistema. Ko se je začel širiti v 80. letih, je postal celo nekakšna mantra, ekonomska vera sodobnega sveta. Nekateri so Hegla obrnili na glavo in govorili, da je to dokončna zgodovina sveta. Toda kadarkoli si je ekonomski liberalizem priboril malo več prostora, je spravil tržni sistem v težave. Ker ga je pretirano dereguliral, ga je napravil za socialno nevzdržnega. Finančna anarhija je del te zgodbe, od koder izhajajo potem krize realnega gospodarstva. Nobenega dokaza ni, da bi lahko kot sistem obstajal dlje časa.
/…/
Sedanja mednarodna finančna kriza je logična reakcija na privatizacijo vsega in na deregulacijo trgov. Toda denar in finance, zemlja in trgovanje z nepremičninami, surovine in energenti ne morejo biti deregulirani. To je mogoče pokazati teoretsko in zgodovinsko. Hkrati pa je prav ta kriza vnovični dokaz, da ekonomski liberalizem ne deluje oziroma da deluje izjemno ekscesno. Zdaj smo pred kopičenjem socialnih napetosti, ki pa jih liberalni ekonomski koncept sploh ne prizna. Podobno kakor ni priznaval ekoloških vidikov, javnih dobrin in eksternih stroškov, in zato nimamo ekonomskih vzvodov za spopad s podnebnimi spremembami, ki so sedaj na vrhu politične agende.
/…/
Velik del študentov prvih letnikov naše fakultete oblikuje poglede na ekonomijo na podlagi preprostih zgodb Miltona Friedmana in njegove žene Rozike v delu Svoboda izbire ali pa Hayekovega politično-ekonomskega pamfleta Pot v suženjstvo. Gre za izjemno inteligentna ekonomista, toda iz njunih zgodb vejejo domala religiozna prepričanja v moč tržnega mehanizma. Toda trg in država sta povezani in ne alternativni instituciji. Trg deluje prek monopola in ekonomska konkurenca prek koncentracije moči. Vse drugo je tržna iluzija in vera, ki ima z realnostjo toliko skupnega kakor krščansko prepričanje o nastanku in koncu sveta. Zato tako izjemna zagnanost in slepa vera ljudi v moč ekonomskega liberalizma, zato se je z njimi težko racionalno pogovarjati … S tem smo se pred tremi leti srečali tudi v Sloveniji, ko se je vlada obdala s skupino ekonomistov in njihovo reformno ideologijo, ki je temeljila na principih ekonomskega liberalizma.
Toda ekonomski liberalizem je v praksi povsod propadel in tako je bilo tudi pri nas. Kenneth Gailbraith je nekoč rekel, da je bila največja Friedmanova nesreča, da je lahko kot eden redkih ekonomistov svoje teoretske koncepte sam preizkusil v praksi – in popolnoma pogorel. Reformni predlogi naših liberalcev so bili preveč radikalni, da bi lahko bili ekonomsko in socialno vzdržni. Posledica je bil njihov izgon iz oblastnega raja, malo pa tudi pobeg. Nekateri med njimi so sedaj že postali skoraj zagovorniki socialnega liberalizma. Nozicka so preprosto zamenjali z Rawlsom.
dr. Bogomir Kovač, profesor na EF UvLj, v Sobotni prilogi
Objavljeno pod k, gospodarstvo |
|
| 21 odzivov »
Sarkozyjevo razumevanje demokracije
darja, torek, 22. julij 2008Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je navdušeno pozdravil sprejem sprememb ustave v francoskem parlamentu. Dejal je, da je “zmagala demokracija”. V skladu s sedanjo ustavo bodo Francozi o vstopu novih članic v Evropsko unijo odločali na referendumu. Sarkozy, ki je predlagal takšne spremembe ustave, je v evropskem parlamentu ob predstavitvi programa francoskega predsedstva pred slabima dvema tednoma dejal, da volivci na referendumih ne bi smeli odločati o takšnih pogodbah, kot je lizbonska pogodba. O vstopu novih članic jim torej daje besedo, o pogodbi, ki predpisuje način delovanja in odločanja v Evropski uniji, pa ne. Lizbonska pogodba res predvideva za državljane več možnosti za neposredno odločanje, a kljub temu večino vzvodov odločanja ohranja v rokah politične elite, ki jo državljani Unije vse bolj na glas opozarjajo, da je zgubila stik z njimi.
Objavljeno pod k, svet |
|
| ni odzivov »
Koliko pravzaprav delamo in kaj o tem vedo sindikati?
darja, torek, 22. julij 2008V Sloveniji imamo uzakonjen 40-urni delovni teden, v političnem dogovoru o direktivi o delovnem času je predviden 48-urni delovni teden, izjemoma pa je ta čas mogoče podaljšati na 60 ur. Sindikati s tem dogovorom niso zadovoljni in svarijo pred možnostmi zlorab. V evropskem parlamentu, ki soodloča o sprejemu direktive, bo o tem še veliko razprav, svoje nasprotovanje dogovoru so že izrazili v politični skupini socialistov (PES), prav prek evropskih poslancev bo skušala svoje zahteve uveljaviti evropska konfederacija sindikatov (ETUC).
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
| 1 odziv »
Take A Chance On Me - Reforming the labor market
admin, torek, 22. julij 2008GOST razgledi.net
dr. Jozef Konings
Faculty of Business and Economics, University of Leuven (Belgium)
Joep.Konings@econ.kuleuven.be
Plunging stock markets, sky-rocketing oil prices and unhappy consumers paying double as much for their gas for the weekend round-trip to the sea side compared to last year. Politicians are panicking as the purchasing power of their electorate is melting down like snow in the sun. But it is not the purchasing power we should worry too much about, rather rising unemployment is likely going to be the main concern in the next 6 months. Most OECD countries are showing a strong slowdown in economic activity as pointed out by the OECD composite leading indicator released July 11. Compared to a year ago, this indicator is down by 4.3 points for the Euro area, resulting in an index of 96 last May, while the long term average index is normalized at 100. The same holds for the 7 major OECD countries, while China and Russia are up with respectively 1.9 points and 2.9 points.
Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo |
|
| 2 odziva »




