Potem ko je v torek demokratski kandidat za predsednika ZDA Barack Obama v govoru o svojih zunanjepolitičnih prioritetah poudaril pomen Afganistana, se je v nedeljo, na svoj drugi dan obiska v nemirni državi, že srečal z afganistanskim predsednikom Karzajem. Obisk spada v okvir turneje, ki bo demokratskega kandidata vodila še v Irak, Jordanijo, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Uradno je Obama član kongresne delegacije, v kateri sta še senatorja Hagel in Reed, zaradi medijske pozornosti pa je vse skupaj videti kot prihod morebitnega bodočega predsednika ZDA.

John McCain je po torkovem govoru predloge senatorja iz Ilinoisa takoj označil za naivne in preuranjene. Po njegovem mnenju bi se moral Obama v Afganistan potruditi že prej in šele potem deliti svoje predloge. Kot je izjavil, je Obama

danes govoril o svojih načrtih za Irak in Afganistan preden je sploh odšel, preden je govoril z generalom Petraeusom, preden je videl napredek v Iraku in preden je prvič stopil na afganistanska tla.

Medtem ko Barack Obama v primeru svoje izvolitve namerava v Afganistan poslati dve bojni brigadi in s tem okrepiti ameriško prisotnost tam, hkrati pa začeti z umikanjem sil iz Iraka, je John McCain vnet pristaš povečanja sil v Iraku, za katero trdi, da je nedvomno prineslo viden napredek in zmanjšanje števila padlih Američanov. Njegov predlog za Afganistan prav tako predvideva pošiljanje dodatnih brigad, povrhu pa še podvojitev velikosti afganistanske vojske, večji pritisk na talibe in začetek integriranega varnostnega načrta za civilno prebivalstvo.

V McCainovem taboru se sicer zavzeto trudijo povečanje sile v Iraku prikazati kot nedvomen uspeh, k čemur pripomore tudi priznanje Baracka Obame v New York Timesu, kjer je zapisal:

V osemnajstih mesecih odkar je predsednik Bush začel s povečanjem sil, so si naše sile junaško prizadeveale zmanjšati raven nasilja. Z novo taktiko so zavarovale iraško prebivalstvo, suniti pa so zavrnili Al Kaido in s tem zelo oslabili njeno učinkovitost.

Na tak način je demokratski kandidat delno priznal uspeh, a po drugi strani vzpostavil temelj za svoj predlog, da se iz Iraka vsak mesec umakne od ene do dveh brigad. Obama je napadu na Irak nasprotoval že od samega začetka, Bushevo povečanje sil v Iraku pa ga še januarja 2007, na dan ko je Bush predstavil svoj predlog, ni prepričalo, saj ‘20000 dodatnih vojakov v Iraku ne bo razrešilo sektaškega nasilja tam. Mislim, da bo ravno obratno.’ Tudi zdaj je še vedno mnenja, da je Irak katastrofa, ki Američane odvrača od pravega spopada, tistega v Afganistanu. ‘Centralna fronta v vojni proti terorizmu ni Irak in nikoli ni bil. In zato bo moj drugi cilj moje nove strategije ponesti boj proti Al Kaidi v Afganistan in Pakistan,’ je povedal v torkovem govoru o zunanjepolitičnih prioritetah.

Zadnje mesece je Afganistan za ameriške vojake bolj krvav kot Irak in talibski odpor se krepi. Medtem, ko se je v Iraku nasilje zmanjšalo in se število padlih Američanov na mesec giblje okoli 30 vsak mesec, mnogo manj kot še pred enim letom, število samomorilskih napadov in mrtvih civilistov pa je tudi znižano, se je število napadov v vzhodnem delu Afganistana, koder je največja prisotnost ameriških sil, glede na leto 2007 povečalo za 40%.

Demokratskemu kandidatu pa je na pomoč priskočil tudi iraški premier Nuri al Maliki, ki je v intervjuju za nemški Spiegel podprl njegov načrt za umik ameriških sil iz Iraka v šestnajstih mesecih. Američani bi naj zapustili Irak ‘kakor hitro mogoče.’ Al Maliki si prizadeva, da bi Busheva administracija za umik iz Iraka pripravila določen urnik, kar ta do zdaj še ni bila pripravljena storiti. Vendar pa se je pazljivo odrekel kakršnikoli neposredni podpori:

Seveda to na noben način ne pomeni volilne podpore. Koga izberejo za svojega predsednika, je stvar Američanov.

Vprašanje Iraka in Afganistana bo eno izmed ključnih vprašanj v predvolilni kampanji. Oba kandidata imata podobno mnenje glede Afganistana, kamor bi poslala dodatne sile, ne strinjata pa se glede Iraka, kar je tudi sicer polje spopada med demokrati in republikanci. Prvi trdijo, da je vsa vojna zavožena in je potreben kar se da hiter umik, drugi verjamejo, da je zmaga na dosegu roke in je potrebno vztrajati kakor dolgo bo to pač potrebno. V tem kontekstu gre tudi razumeti McCainovo izjavo, da bodo ZDA v Iraku ostale tudi sto let, če bo to potrebno.

Objavljeno pod svet | | |