Če bo koalicijska poslanska večina danes sprejela novelo zakona o odvetništvu, ne bo prvič, da se bo požvižgala na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Ta ima do zakonske spremembe, po kateri bi bil sodnikom in tožilcem štiri leta prepovedan prestop med odvetnike, namreč odklonilno mnenje. Med drugim zato, ker ugotavlja, kakor je včeraj na seji državnozborskega odbora za notranjo politiko dejala Nataša Voršič, da morebitne kolizije onemogoča že sedanja zakonodaja, ker pomeni predlagana prepoved nesorazmeren poseg v ustavno zagotovoljeno pravico do dela in ker poštenega sojenja, če že kdo, ne bi ogrožali bivši sodniki ali tožilci kot odvetniki, ampak bivši odvetniki kot tožilci ali sodniki.

Naše mnenje je, da je dodajanje dolžnosti odklonitve v delu, ki se nanaša na zagovarjanje strank povsem odveč, ker gre pri zagovarjanju za zastopanje, zato prepoved zastopanja, ki je veljala že doslej vključuje tudi zagovarjanje stranke in je takšna dopolnitev nepotrebna. Da je takšna naša interpretacija pravilna izhaja tudi iz Zakona o kazenskem postopku, njegovega 69. člena, ki že določa, da zagovornik ne sme biti tisti, ki je bil v isti zadevi sodnik ali državni tožilec. Prav tako pa takšna interpretacija izhaja tudi iz samega 5. člena Zakona o odvetništvu, ki se v celoti nanaša na zastopanje.
/…/
Naša argumentacija za to sledi v smer, da je v primeru, če predstavlja podlago za poseg v 49. člen Ustave pošteno sojenje in če se ta pravica do poštenega sojenja nanaša na sodnike iz tega izhaja, da bi omejitev, se pravi prepoved prehodov, ki jo novela vsebuje, če je sploh potrebna, morala veljati ravno v obratni smeri, saj se zlasti s prehodom v funkcijo sodnika, ne iz nje, lahko povzroči ali pa ustvari videz nepristranskosti sodišča.
/…/
Rada bi poudarila tudi drug pogoj, in sicer pogoj sorazmernosti. Menimo, da je povsem nesporno, da mora biti pri posegu, četudi bi bil dopusten, zagotovljena sorazmernost. In sicer zagotovljeni morajo biti vsi trije kriteriji: nujnost, primernost in pa proporcionalnost. Predlagatelj tudi te elemente utemeljuje z načelom poštenega sojenja. Menimo, da ni v zadostni meri izkazano, da se cilj poštenega sojenja lahko povezuje in nanaša tako daleč, da utemeljuje predlagan poseg v ustavno pravico. Prav tako menimo, da ni izkazan element nujnosti oziroma to, da se z veljavno ureditvijo, ki preprečuje konflikt interesov in z drugimi obstoječimi pravnimi instituti ni možno zagotoviti zasledovanega cilja oziroma da tega zasledovanega cilja ni možno doseči z blažjim sredstvom.

Kajpak, koalicijskih notranjepolitičnih odbornikov to ni zmotilo, da ne bi novele, ki zna postati ena najhitreje sprejetih sploh (šele v petek je vlada na dopisni seji sprejela predlog zakonskih sprememb) porinili na današnjo izredno sejo državnega zbora.

Objavljeno pod k, slovenija | | |