Nation ob najnovejši knjigi Slavoja Žižka
vojko, sreda, 16. julij 2008Levica je v slabem stanju, oslabljena s hromilno mešanico zahodnega budizma, jogginga, bodybuildinga, ‘hedonistične permisivnosti’ in multikulturnih orgij. Toda ta nemoralna in dekadentna situacija je začasna. Za levico prihaja čas, da si povrne disciplino in duh žrtvovanja; v teh vrednotah ni ničesar inherentno ‘fašističnega’, navaja Daniel Miller v zapisu (Nation) ob izidu njegove najnovejše knjige (In Defense of Lost Causes) slovenskega filozofa Slavoja Žižka.
Žižek’s mounting eccentricities and difficulties go beyond Bloomsbury. Over the last twelve months, between an Argentinean dance club being launched with his name, and the International Journal of Žižek Studies selling doggie T-shirts embossed with its logo, Žižek has championed the Hollywood action film 300 (a comic-book adaptation of the Battle of Thermopylae) as a suitable model for left politics, advanced the almost LaRouchian view that “liberal communists” (Silicon Valley CEOs, plus George Soros and court philosophers like Thomas Friedman) “are the enemy of every true progressive struggle today” and appeared in the advert breaks of the British television station Channel 4 as a sort of human screen wipe, delivering pearls of gnomic wisdom in fifteen-second bursts. As a result of these incidents, many of Žižek’s former allies in his natural constituency of the para-academic blogosphere have begun to desert him. “The gruesome spectre of another Hitchens looms,” noted one former admirer in the wake of the 300 rave, while another, blogging under the pithy title “Žižek the Embarrassment,” suggested that “the dialectical ‘double movement’ that used to serve Žižek’s uncompromising intellect has become a contemptible tool for his egotism.”
Knjiga je, pravi Miller, napisana izključno za tiste, ‘ki se z Žižkom že strinjajo’.
Throughout In Defense of Lost Causes, Žižek speaks recurrently, and in a sometimes disturbingly extravagant tone, of the “messianic” imperative of performing “a Leap of Faith” over the ravine of common sense in pursuit of “lost Causes, Causes that, from the space of sceptical wisdom, cannot but appear as crazy.” During such moments, it’s hard not to suspect that Žižek has finally gone mad.
Objavljeno pod k, kultura in šolstvo | 
| 
|
” … During such moments, it’s hard not to suspect that Žižek has finally gone mad. ”
Ne vem, če je končno “mad” - z-med-en z(nor)el, prav gotovo pa ni neumen, saj se dobro trži - še. Zabava me njegovo žongliranje z in surfanje po pojmih, zgodovinskih osebah in dogodkih; rad osuplja. Všeč mi je tista njegova: “Četudi se ni zgodilo zares, je pa res.”
rad je na meji Žižek - ni nor, ima jo pod kontrolo (mejo).
Aha- razgledovi železni forumovci so previdni -razumljivo, knjige niso prebrali in Žižek je zvezda; onih nekaj nižjih opazk-”pameten je=se trži, “norost ima pod kontrolo) bo že odpuščenih. Pomagam lahko toliko(knjigo sem prebral): Žižek ni nič več in nič manj kot dosleden samemu sebi, torej grev času, ko je res “treba nekaj storiti”, nujno v nos levo-liberalnim voyeurjem, pozerjem, joggerjem in hedonistom tipa The Nation ali pa pri nas…(vpiši svoj predlog). Pravzaprav je morda celo nekoliko manj dosleden, saj se knjiga konča zelo nenavadno za filozofa, ki je tudi v SLO zadnje čase venomer poudarjal, da nikakor ne daje odgovorov, ampak le postavlja vprašanja: konča se namreč s štirimi malone “konstruktivnimi” predlogi za “zoperstavljanje svetovni ekološki katastrofi”( IDLC,Verso 08, str.461):
“1)stroga egalitarna pravica(justice)-(vsi ljudje bi morali plačati enako ceno morebitnih povračil,namreč, treba bi bilo uvesti enake norme po vsem svetu za per capita energijsko potrošnjo, emisijo CO2 itd.; razvitim nacijam ne bi smelo biti dovoljeno zastrupljati okolja v dosedanjem tempu,zvračajoč krivdo na razvijajoči se tretji svet od Brazilije do Kitajske za uničenje našega skupnega okolja s hitrim razvojem);
2)teror-(neusmiljeno(ruthless) kaznovanje vseh, ki kršijo uvedene(”nametnute”,bi bil najbrž pravi prevo za “imposed”-op.IV) zaščitne ukrepe, vključno s strogimi omejitvami liberalnih “svoboščin”, tehnološka kontrola pričakovanih(prospective) kršiteljev);
3) voluntarizem (edini način soočenja z grožnjo ekološke katastrofe
je s sredstvi velikopoteznih kolektivnih odločitev ki so nasprotne “spontani” imanentni logiki kapitalističnega razvoja);
4) in na koncu, a ne nazadnje, vse to v kombinaciji z zaupanjem v ljudi/ljudstvo (stava, da velika večina ljudi podpira takšne stroge ukrepe, da jih vidi kot svoje in je pripravljena sodelovati v njihovem uveljavljanju. Ne bi se smeli bati uveljavljanja kombinacije terorja in zaupanja v ljudi, ponovnega aktiviranja enega od likov vseh egalitarno-revolucionarnih terorjev- “informanta”(P.Gantar bi rekel: šiclja- op.I.V.), ki denuncira krivce oblastem.(…)
Ali torej ekološki izziv ne ponuja enkratne priložnosti za ponovno iznajdbo “večne Ideje” egalitarnega terorja?”
No, Zares, pa še kdo - hic Rodos, hic salta.
seveda ni nor, ampak se zelo uspešno dela (in prodaja) norega. kapo dol!
Odnos Slavoja do “kvazi”modernega varovanja okolja mi nikoli ni bil blizu. Vser je kristalno jasno, planet se ubada s težavo prevelike populacije ljudi (lahko tudi “modrujemo” o premajhnem planetu za vse kar živi in kar z nekaj preproščine po Žižku ni nič hudega, če na hitro izgine)Dela o katerem razpravljamo nisem prebral, ali ga bom(?) Od tod vsekakor samo površna opazka ob zapisu - škoda bi bilo, da na tej temi ne bi bilo odmeva.
Nimam nič proti Žižku. Njegovo delo se mi zdi zanimivo.
Bi pa rad povedal, da dokazov za to, da se bližamo ekološki katastrofi še vedno ni, je pa postala ta ekološka tema ena od religij prav teh levo-liberalnih joggerjev, ali pa jih lahko imenujemo kar verniki.
Upam, da g Vidmar ne spada mednje.
Mislim, da se s fundamentalisti, niti levimi niti desnimi, niti zelenimi niti crnimi, ne splaca ukvarjati. Prihodnost pripada zmernim, uravnotezenim, ki znajo prisluhniti in razumeti obe plati ter znajo na podlagi tega poiskati neko uravnotezeno resitev.
tole zgoraj pa je “kr neki”. Nisem namreč zasledil prav nobenega fundamentalizma na razgledi.net, tako da.. prisluhniti in razumeti,.. kakopak, kaj pa drugega. Še prej govori nekdo (Pahor, ne, Pohar) o vernikih ekoloških tem (pa sedaj razumi, če moreš to skovanko). Več kot polovica še živečih npt. sesalcev je pred izumrtjem, dve tretjini izumira, vsako leto se uniči toliko in toliko gozda, mokrišč, in vseh ostalih ekosistemov,.. v prašičjih farmahtipa Ihan na kvadratnem decimetru preživi mesec dolgo življenje žival vseh kvalitet človeškega bitja (prasec).. kaj že religija levo-liberalnih joggerjev - ne mi no s stako strokovnimi argumenti opisati stanje na planetu.
Jamesu.
Moj komentar se navezuje na Vidmarjev komentar Žižkove knjige v kateri Žižek predlaga nekaj rešitev za prihajajočo ekološko katastrofo.
Glede na to, da je poudarek spet na CO2 predvidevam, da se avtor naslanja na podatke in teotijo ki jo zadnjih nekaj let reklamira Al Gore in njegovo gibanje.
Obstaja pa kar nekaj ljudi, med njimi tudi priznanih znanstvenikov, ki se s to ekološko podobo ne strinjajo.
G. Damijan je to razumel podobno kot jaz, ker tudi on verjetno pozna več kot eno plat medalje.
Glede skovanke pa - v mojem komentarju ni nobene.
Pa veselo joganje ob preostalih mokriščih.
Prebral sem njegovo knjigo Nasilje, nekaj člankov in poslušal par predavanj. Sem fan - tle ni debate. Zakaj pa sem fan, pa predvsem zato, ker širi obzorja, ker dejansko redefinira vprašanja in razbija mainstream dogme in aksiome. Če le malo razmišljaš s svojo glavo, potem ti pomaga razviti (tvojo) misel na edinstven način. Ne po žižkovo (on redefinira vprašanja), ne mainstreamovsko. Ampak nekje vmes - včasih bližje množici, včasih bližje žižku (sugestija vprašanja - vprašanje je včasih tudi odgovor), včasih pa zmoreš tudi preskok v neko drugo dimenzijo. Pač odvisno od predznanja na specifični domeni in količine asociacijskega toka.