Ceste v EU v glavnem polnijo tovornjaki, ki prevažajo blago za domače potrebe, ceste pa uničujejo v glavnem s prevozom gradbenega materiala in cementa, saj je tega največ po teži prepeljanega blaga. Tovornjaki po cestah v EU, na Norveškem in v Liechtensteinu opravijo dve tretjini domačih prevozov blaga, v mednarodnem prometu ga prepeljejo le tretjino. Dobro tretjino kilometrov v domačem prometu opravijo za prevoz strojev in druge opreme in  blaga za industrijo, v mednarodnem prometu imajo tovrstni prevozi polovični delež. V mednarodnem prometu tovornjaki prepeljejo tudi bistveno več kovinskih izdelkov kot v okviru domače države. V domačem prometu pa naredijo bistveno več - skoraj četrtino - kilometrov za prevoz gradbenega materiala in cementa, v mednarodnem prometu za prevoz tega blaga naredijo le 6 odstotkov kilometrov. Približno enak delež prevozov po kilometrih - dobro četrtino - prevozniki po evropskih cestah opravijo za prevoz kmetijskih pridelkov, hrane, pijače in tobačnih izdelkov, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.

Po teži so tovornjaki v EU, na Norveškem in v Liechtensteinu v letu 2006 prepeljali 17 milijard ton blaga, od tega 16 milijard ton v domačem prometu in le eno milijardo ton v mednarodnem prometu. Po tem kazalniku ima v domačem prometu skoraj polovični delež gradbeni material in cement, v mednarodnem prometu njun delež dosega le 13 odstotkov.  Stroji in drugo industrijsko blago in oprema ima po teži v domačem prometu petinski delež, v mednarodnem prometu pa dosega dve petini.

Delež nevarnega blaga po prevoženih kilometrih v EU znaša dobre 4 odstotke, v Sloveniji dosega okrog 5 odstotkov. Več kot polovica nevarnega blaga, ki ga tovornjaki prevažajo po cestah, so vnetljive tekočine, to so v glavnem naftni derivati. Kar 97 odstotkov naftnih derivatov prevozniki prepeljejo v okviru domačega transporta.

Ker se transport vse bolj povečuje, je vse več nesreč, zastojev, tovornjaki povzročajo vse več hrupa in tudi onesnažujejo okolje, se je evropska komisija odločila predlagati sveženj ukrepov za bolj zeleni transport. V svežnju je tudi predlog za spremembo direktive o evrovinjeti, ki naj bi državam članicam omogočil učinkovitejše cestninjenje tovornjakov glede na škodo, ki jo povzročijo okolju in glede škodljive vplive na družbo. Prevozniku, ki ima relativno čist tovornjak, bi države članice za tovrstne stroške po oceni evropske komisije smele v povprečju dodatno zaračunati 4 do 5 centov na kilometer, kar ne bi povzročilo podražitve blaga v trgovinah. Cestni transport namreč predstavlja le del stroškov za transport blaga, njegov delež dosega od 1-9 odstotkov končne cene izdelka. Ker novi sistem predvidoma ne bi začel veljati pred letom 2011, bi se lahko prevozniki ustrezno pripravili oziroma poiskali rezerve, da jim zaradi dodatne cestnine ne bi bilo treba dvigniti cen prevozov, še razlagajo na evropski komisiji.

V Mednarodnem združenju za cestni transport (IRU) se z njenim predlogom ne strinjajo. Študije so namreč pokazale, da zaradi dviga cestnine za 1 evro na kilometer gre manj kot 1,22 odstotka transporta blaga s ceste na železnico. Če bodo ministri za promet v okviru sveta EU predlog komisije sprejeli, bodo samo pripomogli, da bodo evropski prevozniki manj konkurenčni, ker bo v EU prišlo še več prevoznikov iz nečlanic, ki jih onesnaževanje okolja ne skrbi, pravijo na IRU. Namesto okoljske dajatve državam članicam in evropski komisiji predlagajo, naj zaradi visokih cen nafte znižajo trošarino za goriva za transport, ki je zdaj zelo visoka. S tem dejansko podpirajo predlog francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki pa od večine članic EU (še) ni dobil podpore, prav tako njegov predlog zavrača evropska komisija. Predlogov evropske komisije za dodatno zaračunavanje stroškov prevoznikom za povzročanje okoljske škode prav tako ne podpirajo trgovci in dobavitelji, ki so združeni v Eurocommerce.

Evropsko komisijo pa podpira nevladna organizacija Transport & Environment, ki se sklicuje na Švico. Ta država že od leta 2001 prevoznikom zaračunava škodo, ki jo povzročajo okolju. V sedmih letih je dosegla povečanje učinkovitosti transporta, saj se je število prevoženih kilometrov s težkimi tovornjaki po njenih cestah povečalo za 6,4 odstotka, količina prepeljanega blaga pa za 16,4 odstotka. Izpuste majhnih delcev iz tovornjakov so Švicarji v tem času zmanjšali za 10 odstotkov, izpuste dušikovih oksidov pa za 14 odstotkov. Ob tem velja omeniti, da je evropska komisija 23 članicam, med katerimi je tudi Slovenija, ravnokar poslala pismo, s katerim zahteva podatke o ukrepih, ki jih bodo izvedle za zmanjšanje koncenteacije delcev PM10 v zraku. V organizaciji Transpot & Environment še dodajajo, da so se v Švici cene blaga zaradi uvedbe okoljske dajatve za tovornjake povečale le za 0,1 odstotka, število zaposlenih v transportnem sektorju pa se ni spremenilo. Tudi druge okoljske nevladne organizacije ugotavljajo, da je predlog komisije z vidika varovanja okolja šibek.

Ni pa v svežnju, ki ga je objavila evropska komisija, predloga za vključitev transporta v shemo za trgovanje z izpusti CO2, čeprav ta sektor povzroči kar 20 odstotkov vseh tovrstnih izpustov v EU. Na evropski komisiji pravijo, da bodo to uredili s spremembami direktive o obdavčitvi energentov, ki jih bodo objavili v jeseni. Od železnice pa komisija v tokratnem svežnju zahteva, da bo morala za polovico zmanjšati hrup, saj je zaradi vlakov okrog 10 odstotkov državljanov izpostavljenih prevelikemu hrupu. Železniška podjetja bodo morala vse vagone, ki jih bodo uporabljala še najmanj pet let, do leta 2014 opremiti z zavorami, ki povzročajo manj hrupa, če pa že uporabljajo sodobnejše in bolj tihe vagone, pa bodo železničarji plačevali manj pristojbin, če bodo ministri za promet predlog evropske komisije potrdili.

V Sloveniji je generalni tajnik avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar ministrstvu za promet že predlagal, naj po zgledu Avstrije zaščiti nekatera ekološko občutljiva območja, da bo tam lahko od prevoznikov, ki imajo zastarele tovornjake in spuščajo v zrak nadpovprečno veliko škodljivih plinov, pobirala nadomestilo za povzročitev ekološke škode.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |