Evropska komisija predlaga ukrepe za zeleni transport
darja, torek, 15. julij 2008Ceste v EU v glavnem polnijo tovornjaki, ki prevažajo blago za domače potrebe, ceste pa uničujejo v glavnem s prevozom gradbenega materiala in cementa, saj je tega največ po teži prepeljanega blaga. Tovornjaki po cestah v EU, na Norveškem in v Liechtensteinu opravijo dve tretjini domačih prevozov blaga, v mednarodnem prometu ga prepeljejo le tretjino. Dobro tretjino kilometrov v domačem prometu opravijo za prevoz strojev in druge opreme in blaga za industrijo, v mednarodnem prometu imajo tovrstni prevozi polovični delež. V mednarodnem prometu tovornjaki prepeljejo tudi bistveno več kovinskih izdelkov kot v okviru domače države. V domačem prometu pa naredijo bistveno več - skoraj četrtino - kilometrov za prevoz gradbenega materiala in cementa, v mednarodnem prometu za prevoz tega blaga naredijo le 6 odstotkov kilometrov. Približno enak delež prevozov po kilometrih - dobro četrtino - prevozniki po evropskih cestah opravijo za prevoz kmetijskih pridelkov, hrane, pijače in tobačnih izdelkov, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
| ni odzivov »
New Yorker o Baracku Obami
vojko, torek, 15. julij 2008Karikatura na naslovnici naslednjega New Yorkerja, ki so jo v štabu ameriškega predsedniškega kandidata Baracka Obame označili za ‘neokusno in žaljivo’.
On the cover of the July 21, 2008, issue of the The New Yorker, in “The Politics of Fear,” artist Barry Blitt satirizes the use of scare tactics and misinformation in the Presidential election to derail Barack Obama’s campaign.
Objavljeno pod k, svet |
|
| ni odzivov »
Denar za ohranitev gozdov neposredno lokalnemu prebivalstvu
darja, torek, 15. julij 2008Eden od pomembnih razlogov za podnebne spremembe, ki jih v obliki vročine in neurij vse bolj čutimo tudi v Sloveniji, je krčenje tropskih gozdov. Zemljina atmosfera je sestavljena iz številnih toplogrednih plinov, med katerimi je več kot 60 odstotkov vodna para. To vodo absorbirajo gozdovi, ki jih človek krči, njive absorbirajo bistveno manj vode, še huje je v velemestih, kjer prevladuje beton, ki oddaja še dodatno toploto, zato se nabirajo oblaki, ki povzročajo vse več hudih nalivov in neurij. Zaradi tega znanstveniki predlagajo, da bi bilo treba tropske gozdove čim prej zaščititi. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da je treba prej določiti jasne pogoje, sicer bo denar za zaščito teh gozdov končal v žepih koruptivnih politikov, kriminalcev in podjetij, ki uničujejo okolje, svari Guardian.
preberi več »
Objavljeno pod k, zdravje in okolje |
|
| 3 odzivi »
Znanost vendarle postaja vidna in zanimiva za politiko
admin, torek, 15. julij 2008GOST razgledi.net
dr. Stojan Sorčan
vodja oddelka za analize Agencije za raziskovalno dejavnost RS
stojan.sorcan@arrs.si
Politizacija znanosti, ki je pred jesenskimi volitvami še zlasti očitna, je lahko pomemben znak normalizacije znanstvenega razvoja v Sloveniji. Seveda v smislu modernizacije in vzpostavljanja avtonomnosti družbenega podsistema znanosti. Avtonomnost tega podsistema je namreč pogoj za njegov razvoj, odzivnost, kooperativnost in integriranost z drugimi podsistemi. To je pravzaprav konstitutivno družbeno bistvo znanosti. Znanosti v Evropi so ga večinoma dosegle že zdavnaj in se praviloma o njem več ne sprašujejo. A boj za avtonomijo sistema je bil vsepovsod trd, pogosto tudi krut. Čudovito ga je že v 17. stoletju opisal nemški filozof Immanuel Kant v tekstu Spor fakultet. Postsocialistične države se ponovno bijejo za avtonomijo. Tranzicija njihovih znanosti je povezana z marsičem. V glavnem s preteklostjo, ko se avtonomija meša s (socialističnim) samoupravljanjem, z drugačnimi navadami in običaji, a hkrati z usodnimi evropskimi izzivi, ki jih pred bolj ali manj družbeno že integrirane znanosti postavlja globaliziran in vedno bolj konkurenčen svet.
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija |
|
| 6 odzivov »
