O sodniški stavki in učinkovitem sodstvu
vojko, nedelja, 13. julij 2008Z redkimi izjemami so bili razlogi za zahteve sodnikov slabo predstavljeni, odločitev o stavki pa po mojem mnenju neprimerna. S tem namreč sodniki sami zmanjšujejo obsega pravnega varstva ljudi in zmanjšujejo svojo temeljno vlogo varuha človekovih pravic. Zato menim, da je bila odločitev za stavko, čeprav je pravno dovoljena, zelo slaba odločitev in bi bila sprejemljiva le v najbolj skrajnem položaju. Tak položaj pa še nikakor ni nastal, ne nazadnje ustavno sodišče še odloča o zahtevi za oceno ustavnosti relevantnih določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pri tem pa naj ponovno poudarim, da povsem sprejemam vsebinske argumente za nezadovoljstvo sodnikov s plačami. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodnikov od izvršilne veje oblasti plače sodnikov ne smejo biti del plačnega sistema, ki velja za izvršilno oblast. Posebej pa ni primerno ravnanje izvršilne oblasti, ki v sporu o plačah zmanjšuje javni ugled sodnikov s posplošenimi trditvami, ki zbujajo vtis, da sodniki niso pripravljeni za večje plače več delati. Bojim se, da to precej prispeva k zmanjševanju ugleda sodnikov in sodstva nasploh. Pri tem pa večina ljudi ne pomisli, da plačevanje sodnikov po njihovem učinku, torej po hitrem reševanju zadev, nikakor ni sprejemljivo. Samo pomislite - ali bi si vi želeli, da sodnik, namesto da bi se poglobil v vašo zadevo in po tethtnem razmisleku o njej odločil, razmišlja o tem, kako bi jo čim hitreje rešil in dobil novo številko v seznamu rešenih zadev?
dr. Rajko Pirnat, profesor na Pravni fakulteti UvL, v Sobotni prilogi
Jaz bi si vsekakor želel, da sodnik razmišlja o tem, kako zadevo čim hitreje, in ne počasi rešiti. Merilo uspešnosti sodnikovega dela pa ni samo število zadev, ki jih je zaključil, ampak tudi njihova usoda na višji stopnji (utemeljenost pritožbe, procesne napake). Dr. Pirnat morda ne ve, da sta ta dva kriterija ravnotežno povezana.
“Zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodnikov od izvršilne veje oblasti plače sodnikov ne smejo biti del plačnega sistema, ki velja za izvršilno oblast.”
Ta trditev - zelo pogosto na ustnicah zagovornikov sodniške stavke - je čisto zavajanje. Vsebuje implicitno domnevo, ki je brez vsake podlage, da je sodnikova neodvisnost odvisna od tega, v katerem ZAKONU (zakone sprejema zakonodajna veja oblasti) je definirana njegova plača?
V ustavi je vrsta določb, ki utrjujejo načelo delitve oblasti in neodvisnost sodnikov. To, v katerem zakonu je definirana njihova plača, zagotovo ni bistveno - saj vsi vemo, da gre v resnici za to, da bi sodniki radi višje plače. V tej javni debati pa je manj govora o tem, kar je največje zagotovilo neodvisnosti sodnika - znanju in osebni integriteti sodnikov oz. sodnic.
oba predhodna komentarja sta zdravorazumska.
boj za večjo plač je legitimno dejanje, ki ga ni potrebo skrivati za “višjimi vrednostami”. te so itak same po sebi umevne, kajneda? Štrajk za večje plače - v redu. če upravičeno pa v pogajanjih.