Živilska podjetja hrani dodajajo vedno nove aditive, encime in arome. Evropski parlament je pravkar potrdil štiri uredbe, ki pravila za njihovo uporabo določajo na novo, veljati pa bodo začela leta 2010. Čeprav je več raziskav pokazalo - nazadnje britanska -, da barvila azo (E 110, E 104, E 122, E 129, E 102 in E 124) predstavljajo zdravstveno tveganje za otroke - povzročajo hiperaktivnost -, jih poslanci niso prepovedali. Poročevalka Švedinja Asa Westlund je pojasnila, da so temu nasprotovale nekatere države članice. Največ, kar je bilo mogoče doseči v postopku usklajevanja, je določba, na podlagi katere bodo živilska podjetja morala živila, ki jim bodo dodala ta barvila, opremiti z opozorilom, da “lahko negativno vpliva na aktivnost in koncentracijo otrok”.

Šved Carl Schlyter je spraševal, kako vlade držav članic lahko odobravajo barvila, ki škodujejo otrokom, saj obstaja dovolj nadomestkov, za katere niso bili ugotovljeni škodljivi vplivi. Edina razlaga, ki mu je prišla na misel, je, da parlament razpravlja javno, pogajanja na svetu EU pa potekajo za zaprtimi vrati. Britanka Linda McAvan se je čudila, da ni bilo mogoče doseči dogovora o prepovedi barvil azo, kajti v Veliki Britaniji jih nekatera podjetja že prostovoljno nadomeščajo z bolj varnimi, zaradi tega se po njenih besedah ni treba odreči recimo bonbonom različnih barv.

Kot nov aditiv po novem veljajo nano delci, saj imajo ob enaki sestavi kot normalni delci, različne vplive in učinke, zato bodo morala živilska podjetja zanje po novem postopku dobiti odobritev. Poslanci so po prvem branju spremenili mnenje, takrat so zahtevali, da bi za nano delce v hrani morali določiti posebne mejne vrednosti. Aditivov živilska podjetja po novem ne bodo smela uporabljati v nepredelanih živilih, razen v izjemnih primerih je v novih uredbah prepovedana tudi uporaba sladil in barvil v hrani za dojenčke in majhne otroke. Države članice bodo v skladu z nacionalnimi pravili lahko še naprej prepovedale uporabo določenih kategorij aditivov v tradicionalnih živilih, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju. Poleg novih aditivov bodo morali izvedenci Evropske agencije za varno hrano (EFSA) postopno oceniti tudi vse aditive, ki so že na trgu, teh pa je okrog 300. Ocenjevati jih bodo začeli leto dni po uveljavitvi uredbe in dokler ocene ne bodo narejene, jih bo dovoljeno uporabljati pod enakimi pogoji kot doslej.

Slovenska poslanka Mojca Drčar Murko je pripravila poročilo o aromah, v katerem se je osredotočila predvsem na začimbe in zelišča. Po njenih besedah je treba poskrbeti, da naravna zelišča in začimbe ne bodo iziginila iz hrane. Proizvajalci živil zdaj po podatkih evropskega parlamenta uporabljajo več kot 2600 arom. Pri encimih pa so poslanci živilskim podjetjem prepovedali, da bi jih uporabljali za zavajanje potrošnikov, da bi stara živila zgledala sveže, bolj naravna, kot so v resnici in podobno. Po podatkih poslanke Ayuso Pilar so do zdaj imele le Velika Britanija, Francija in Danska predpisane postopke za oceno tveganj uporabe encimov v živilih, čeprav jih zlasti peki in pivovarji uporabljajo že zelo dolgo.

Z novimi uredbami bodo uveljavljena pravila za celotno EU. Politična skupina Zelenih je bila razočarana, da poslanci niso potrdili določbe, da bi morali proizvajalci živil označiti, če živilu dodajo gensko spremenjene dodatke. Poslanci, ki so spregovorili, so seveda poudarjali skrb za potrošnika, predvsem so izpostavljali, da so mu zagotovili, da bo imel po novem na živilu označeno, kaj vsebuje. Že zdaj na embalaži živil različnih označb in podatkov ne manjka. Potrošnik ima na voljo kup raznih označb, toda večinoma jih ne razume, kakor so pred kratkim pokazali predstavniki ene od nemških potrošniških organizacij, jih tudi sami predstavniki živilskih podjetij ne znajo razložiti in jih ne razumejo. Da bi navaden potrošnik prebral in razumel vse podatke, ki so navedeni na embalaži, bi si moral vzeti kar nekaj ur časa za nakupovanje, s seboj bi moral imeti kar računalnik, da bi podatke preverjal. Dejansko pa si za nakupovanje v povprečju vzame le pol ure časa, kakor ugotavljajo v evropskem uradu za varstvo potrošnikov Beuc.

Strinjati se je mogoče s slovaško poslanko Ireno Belohorsko, ki je izpostavila, da je treba predvsem zagotoviti zaupanje potrošnikov, kar pa ni enostavno, saj nenehno prihajajo na dan novi škandali. Zadnji je recimo pokvarjen italijanski sir, ki so ga odkrili v trgovinah. Samo predpisi zato niso dovolj, ampak je treba zagotoviti tudi učinkovit in temeljit nadzor, da živila, ki ne ustrezajo standardom, ne pridejo v trgovine, globe pa proizvajalce in dobavitelje, ki jih pošljejo tja, odvračajo, da bi goljufali. Asa Westlund je vlade v državah članicah opozorila, da morajo one prek pristojnih organov poskrbeti, da proizvajalci in dobavitelji ne bodo mogli zavajati potrošnikov in jim jogurta polnega barvil ne bodo mogli prodajati kot jogurt s svežim sadjem. Da je tudi v Sloveniji potreben nadzor, so ravnokar pokazali rezultati testa obarjenih klobas, ki jih je objavila Zveza potrošnikov Slovenije.

Živilski trg v Evropi obvladuje le nekaj velikih družb, ki imajo seveda temu ustrezen vpliv na vlade, pa tudi v Bruslju jim pri prepričevanju uradnikov v evropskih institucijah pomaga kup dobro plačanih lobistov. Kljub temu je končna odločitev, kaj bo kupil in jedel, ali se bo pozanimal, kakšne dodatke živilo vsebuje, ali ga zanima samo cena, vedno potrošnikova.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |