Gre za znan in teoretično obširno obdelan problem medijskega sojenja, ki ni lasten samo Sloveniji. Takšna dejanja hote ali nehote postavljajo strokovnost policije in organov pregona na položaj igralcev na nekem precej zvulgariziranem medijskem odru. Obenem pa se s tem taisti organi izpostavijo javni in strokovni kritiki - in legitimnosti tej kritiki ne moreš jemati, če vsem na očeh prej demonstriraš državno moč. V tem okolju je težko nastopati objektivno, komurkoli - tudi pravni stroki. Obenem pa - in to je tudi moja izkušnja - tudi vladi nenaklonjena stran glede tega nima čistih rok; posamezni postopki policije ali tožilstva se občasno demonizirajo tudi tedaj, ko ni resnih razlogov za obtožbe. Vse skupaj ima za posledico, da vsa Slovenija postane kot ena sama velika Trenja ali Drenja, kakor pač hočete. /…/ Slovenija je dosegla raven neke razmeroma spodobne države, zdaj pa počasi gnijemo od znotraj, ena sama povprečnost. Če sva začela s /Boštjanom/ Penkom: paradoksalno je prav on pred časom v Sobotni prilogi kot na enega od pomembnih krivcev za krizo pravne države pokazal na prejšnje Drnovškove vlade in njihov podcenjevalni odnos do pravosodja in represivnih organov. Strinjam se z njim: ne gre zgolj za levo ali desno politično opcijo. Slovenija bi se morala v smislu pravne države preprosto resetirati, začeti znova in ‘naložiti’ slovensko ustavo. /…/ Tukaj, na fakulteti za varnostne vede, smo imeli spodaj v pritličju zelo dolgo pokvarjeno stranišče. Na vratih je bil napis: V okvari, ne uporabljaj! Ta napis je prejšnji teden izginil. Sumim, da ga je vzel kdo od akterjev zadnjih afer in tisti list prilimal na izvod svoje ustave.

mag. Goran Klemenčič, predavatelj kazenskega prava na FVV UvM, v Mladini

Objavljeno pod k, slovenija | | |