Državna Kapitalska družba (Kad) je pripravljena dokapitalizirati družbo Skimar oziroma po novem Elan Group z do 5,7 milijona evrov, če bosta sorazmerni del denarja zagotovila tudi preostala dva lastnika, kar skupaj znese 10 milijonov evrov. Uprava je predlagala dokapitalizacijo 25 milijonov evrov. Kakor je razumeti, se je Kad skupaj s preostalimi lastniki odločil za manjšo dokapitalizacijo predvsem zaradi tega, ker bodo lastniki Elana šele v jeseni razpravljali o dolgoročni strategiji podjetja. Torej gre zgolj za gasilsko akcijo ljudi, ki bolj ali manj vedo le, da se smuči uporabljajo za smučanje, plovila pa za plovbo, in da podjetja, ki je bilo nekdaj ponos slovenskega gospodarstva, iz političnih ozirov ne morejo zapreti.

To seveda ni prva gasilska akcija države za reševanje tega podjetja. Zato bi vsekakor končno bilo dobro dobiti na mizo podatke, kakšne so njegove realne možnosti za preživetje. Do zdaj je namreč država neposredno in prek svojih skladov v Elan že zmetala kupe denarja, za agonijo pa je vedno znova kriva zelena zima. Kaj pa naj drugega rečejo, če nimajo strategije za razvoj podjetja, ne vedo, kaj bi z njim in ga ohranjajo pri življenju zgolj zato, ker gre za nekdanjega paradnega konja slovenskega gospodarstva in podjetje z najbolj znano slovensko blagovno znamko.

Čas je, da država prek svojih skladov in državne zavarovalnice Triglav preneha metati denar v brezno brez dna. Naj ga v skladu z vladno strategijo umika iz gospodarstva proda domačemu ali tujemu strateškemu lastniku, ki se spozna na posel, ki bo znal iz njega narediti perspektivno podjetje, uporabiti znanje za razvoj novih smuči in plovil, jih tržiti in uspešno prodajati. Ljudje namreč kljub zelenim zimam še zmeraj smučajo in vse več jih jadra. Če pa kljub temu strateškega lastnika ni mogoče najti, je podjetje treba ne glede na staro slavo zapreti in začeti novo dejavnost, ki ima prihodnost. V preteklosti so pod blagovno znamko Elan uspešno prodajali smuči, zakaj v prihodnje ne bi česa drugega ali pa bi na njegovem pogorišču postavili novo podjetje in razvili blagovno znamko za povsem nov izdelek. Tega ne morejo narediti državni skladi in politiki, ki odločajo v imenu lastnika. To lahko izvede le dober strateški lastnik.

Elan je v težavah že približno 20 let. Leta 1990 je bil uveden stečajni postopek, takrat je za deset let prišel v hrvaške roke. Prodan je bil Privredni banki Zagreb. Slovenska izvozna družba pod vodstvom Marjana Rekarja ga je leta 2000 odkupila od Privredne banke Zagreb, poplačala njegove terjatve in zagotovila denar za poslovanje, ker je takratna oblast ocenila, da nekdanji paradni konj slovenskega gospodarstva ne more biti v tujih rokah in tudi propasti ne sme, ker je Elan dejansko najbolj znana slovenska blagovna znamka.

Sanacijo podjetja je prevzel Uroš Korže prek svojega podjetja Korže d. o. o. Slovenska razvojna družba je s Koržetovim podjetjem podpisala dve pogodbi, in sicer pogodbo o pogojih za poslovodenje Elana in pogodbo o poslovodenju, v kateri je bila določena udeležba Elanovih poslovodij pri dobičku in amortizaciji Elana. Slednja je postala sporna, ko je Elan začel poslovati z dobičkom, saj je na njeni podlagi Koržetovi ekipi pripadla velika nagrada. Leta 2003 je Elanova skupščina sklenila, da te pogodbe ne priznava, aprila leta 2004 je Korže kot direktor Skimarja skupaj s poslovodstvom Elana odstopil in vložil dve tožbi, prek katerih zase in za poslovodstvo Elana zahteva izplačilo nagrade v skupnem znesku 8,3 milijona evrov. Uroš Korže trdi, da je Elan s svojo ekipo uspešno saniral, zato si zasluži nagrado, ki mu pripada po pogodbi iz leta 2000.

Njegov naslednik Tevž Tavčar se s tem ni strinjal, zato je leta 2005 proti Koržetu in njegovemu sodelavcu vložil odškodninsko tožbo v višini 7,7 milijona evrov, v njej se sklicuje na revizijsko poročilo, ki naj bi nakazovalo nekatere napačne prikaze poslovne uspešnosti podjetja v času, ko ga je vodila Koržetova ekipa, in tudi napačen izračun nagrad iz udeležbe pri dobičku. Poleg omenjenih tožb ima Elan na grbi še terjatve bank. Po podatkih Financ je Elan oziroma Skimar od države do zdaj prejel že več kot 15 milijonov evrov različnih pomoči in subvencij.

V Skimarju so za lani predvideli največ 2,7 milijona evrov izgube. Marca so najprej objavili, da je presegla 5 milijonov evrov, ta znesek so aprila dvignili že na sedem milijonov evrov. Končne potrditve še ni, to bo menda dala revizija.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |