Poslanska skupina NSi je vzela v bran predsednika stranke.

_{V četrtek, 10. 7. 2008 je časopis Dnevnik na naslovnici pompozno najavil novo temo z naslovom: “Penko želel preganjati ministra Bajuka, a mu je to bilo onemogočeno” (Dnevnik, 10. 7. 2008, stran 1). Demagoško pa z njo nadaljuje tudi danes: “Tožilstvo zanika ukvarjanje z Bajukom, ovadba dokazuje, da bi se moralo.” Gre za dogajanje ob odmevni zadevi Socius, v kateri je bil lastnik svetovalne firme Socius Leonardo F. Peklar osumljen pranja velikih količin denarja.}

_{Zaskrbljujoče: Penko in Dnevnik problematizirata in obtožujeta Bajuka, namesto, da bi preiskovali Peklarja}

_{Kdor prebere članek dobi popolnoma napačen vtis. V članku se predvsem problematizira in s številnimi obtožujočimi “dejstvi” (ki so dejansko domneve) napada dr. Andreja Bajuka. To povsem brez sramu počne tudi bivši državni tožilec Penko. Zanimivo je, da sam dejansko izvaja ravno to, za kar obtožuje dr. Bajuka: v javnost popolnoma brez zadržkov daje informacije o, kot je v članku večkrat omenjeno, uradnih tajnostih.}

_{Resnično zaskrbljujoče pa je dejstvo, da članek brez vsakih dokazov, ampak le z domnevami, kriminalizira dr. Andreja Bajuka, ki skozi ves mandat jasno podpira boj proti vsem oblikam gospodarskega kriminala in novinarja, ki je zadevo sporočil javnosti, skoraj popolnoma pa pozabi na glavnega osumljenca zadeve, Leonarda F. Peklarja, ki je osumljen pranja velikih vsot denarja.}

_{Kdo sploh potrebuje sodišča in organe pregona, če imamo Dnevnik in Boštjana Penka?}

_{V poslanski skupini Nove Slovenije vidimo v načinu, ki sta ga ubrala Boštjan Penko in časopis Dnevnik nevaren model politične diskreditacije in poskusov uničenja določenega človeka, ki ni po volji drugega. Takšne modele smo videli v ne tako oddaljeni preteklosti, a vendar smo bili prepričani, da je takšna praksa daleč za nami. Na žalost, kot kaže opisani primer, pa temu ni tako. Razmišljamo tudi, da bi bili uspehi na področju zatiranja gospodarskega kriminala nedvomno veliko večji, če bi gospod Penko na mestu državnega tožilca z vsaj enako vnemo, kot se je sedaj lotil dr. Andreja Bajuka, preiskoval glavnega osumljenca, Leonarda F. Peklarja.}

_{Jasno je: Bajuk je dregnil v osje gnezdo!}

_{Iz vsega prebranega je jasno, da smo ponovno priča enemu izmed mnogih politično (in predvolilno) motiviranih napadov na dr. Andreja Bajuka in Novo Slovenijo. Očitno zaradi tega, ker dr. Andrej Bajuk ne pristane na najrazličnejša izsiljevanja ali prikrivanja, ampak se jasno in javno zavzema za učinkovit pregon vseh vrst gospodarskega kriminala. Dr. Andrej Bajuk je tukaj tarča preizkušene taktike poskusov zastraševanja in preusmerjanja pozornosti. Nekdo, ki se ni znal, zmogel ali hotel spopasti z resničnim kriminalom, sedaj napada ministra, ki ga obtožuje na osnovi domnev. Najbolj sporno pa je, da to v javnosti prikazuje kot nesporno dejstvo. S tem je kršena temeljna človekova pravica, saj že Ustava RS določa, da je vsakdo nedolžen dokler mu krivda ni dokazana.}

_{V Novi Sloveniji smo takšnih napadov že navajeni in vemo, da pričujoči ni zadnji. Zagotavljamo pa, da se z njimi ne bomo nikoli sprijaznili in bomo skupaj s svojim predsednikom dr. Andrejem Bajukom še naprej delali vse, kar bo v naši moči, za učinkovit pregon gospodarskega kriminala.}

Ne prav posrečeno poskuša poslanska skupina NSi s tem zamegliti dejstvo, da gre v zadevi iz leta 2005, ki jo je po svoji aretaciji omenil bivši državni tožilec Boštjan Penko, za dve domnevni kaznivi dejanji: eno, o katerem je bil obveščenem minister (domnevno pranje denarja), in drugo, ki ga je domnevno storil minister, ko je novinarja seznanil oziroma mu omogočil vpogled v uradno tajni dokument o prvem domnevnem kaznivem dejanju. Penko se je kot tožilec ukvarjal s prvim pregonom in pri tem naletel na sum, da je bil uradni dokument o sumu tega kaznivega dejanja nepooblaščeno sporočen javnosti. O tem, pravi Penko, da je obvestil nadrejene in predlagal, da mu dodelijo tudi pregon drugega domnevnega kaznivega dejanja. Navsezadnje pregona domnevnega kaznivega dejanja uradne tajnosti ni dobil niti Penko niti kateri drug tožilec; Penko je prepričan, da zato, ker bi preiskava zoper ‘neznano osebo’ iz ovadbe lahko pripeljala do ministra (Bajuka).

Ne dvomim, da je Andrej Bajuk vseskozi odločen zagovornik boja proti vsem oblikam gospodarskega kriminala. Obstaja pa, na podlagi tistega, kar je odkril Dnevnik, utemeljen sum, da je v tej odločnosti Bajuka ‘malce zaneslo’. Ne da bi hotel trditi, da je minister Bajuk to storil, zgolj na splošno: v imenu cilja zatiranja ‘velikega’ kriminala si še posebej država ne sme privoščiti ‘manjših’ kaznivih dejanj. Da Dnevnik tokrat ne ‘preiskuje’ Peklarja oziroma prvega domnevnega kaznivega dejanja (morda so v NSi pozabili, Rok Praprotnik je prav to leta 2005, takrat še na Delu, počel), je ne le legitimno, ampak tudi logično: tisti postopek tako ali drugače poteka, medtem ko drugi stoji že tri leta.

Morda v NSi in še kakšni vladni stranki tega ne razumejo, a pregon gospodarskega (in drugega) kriminala mora biti zakonit, ne le učinkovit.

Objavljeno pod k, slovenija | | |