Inovacije so rešitev za rast, konkurenčnost in socialno blaginjo v 21. stoletju, pravijo na evropski komisiji. Da bi to dosegli, so predlagali ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo in inovacije (EIT). Najprej so se funkcionarji evropske komisije s predsednikom Josejem Manuelom Barrosom na čelu in politiki iz držav članic EU prerekali, ali EU tak inštitut sploh potrebuje, če ga potrebuje, kako naj bo organiziran, kako zagotoviti denar za njegovo delovanje. Ko so ta vprašanja skupaj z evropskim parlamentom vendarle rešili, so začeli iskati kraj, kjer naj bi imel EIT sedež. Junija, v času slovenskega predsedovanja, so ministri za znanost vendarle določili sedež v Budimpešti. Prevladala je odločitev, da nove evropske institucije pripadajo novim članicam Unije.

Namen EIT je povezati najboljša inovativna podjetja z raziskovalnimi inštituti in univerzami, da bi EU lahko enakovredno tekmovala s svojimi tekmeci, zlasti ZDA. V okviru EIT so načrtovane skupnosti za znanje in inovacije (KIC) za posamezna področja. Ta področja bo sicer določil upravni odbor, so pa ministri za znanost že lani predlagali, da bi se EIT moral ukvarjati z inovacijami na področju podnebnih sprememb, obnovljivih virov energije in nove generacije informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V proračunu EU je za obdobje od letošnjega leta do 2013 za EIT na voljo 300 milijonov evrov.

Toda EIT ima precejšnjo napako. Je politični projekt, niso se združili podjetja, inštituti in univerze, da bi po lastni presoji na ravni EU določili področja, kjer lahko dosežejo najboljše rezultate, niso določili, kje je najprimernejši kraj, da bi to združili, kako bi se lahko najbolj učinkovito povezali. Zelo verjetno je, da EIT ne bo izpolnil visokih ciljev, ki so mu jih določili politiki in funkcionarji v Bruslju. Problem je predvsem v tem, ker se velike članice ne morejo dogovoriti za sodelovanje, ampak se vidijo kot tekmice, enako velja za univerze in raziskovalne inštitute, ki so v okviru nacionalnih meja pomembni, na ravni EU so konkurenti, podjetja v Evropi prav tako večinoma razmišljajo bolj nacionalno kot v ZDA in drugod po svetu. Zato bodo Francozi še naprej imeli svoje skupnosti znanja in inovacij, Nemci svoje, Britanci svoje.

Nemci recimo ravnokar v okolici Heidelberga pod psevdonimom Da Vinci ustanavljajo svoj Laboratorij za inovacije (SRH Holding). V družbi Innovation Lab bodo poleg univerz Heidelberg in Mannheim sodelovala podjetja BASF, Merck, SAP, Roche Diagnostics, Heidelberger Druck in Freudenberg, poroča Spiegel. V družbi, ustanovili so jo junija, imata obe unierzi 50-odstotni delež, 50-odstotni delež pa imajo podjetja (na vsako odpade 8,3 odstotka). Omenjena podjetja se nameravajo skupaj z univerzami lotiti raziskovalnih projektov, ki jih tudi takšni industrijski giganti, kot je BASF, sami ne zmorejo. Osredotočiti se nameravajo na tehnologije prihodnosti na področju polprevodnikov. Razviti nameravajo organsko elektroniko - polprevodnike je mogoče izdelovati tudi iz organskih snovi, ne le iz mineralov -, od katere čez deset let pričakujejo promet, ki bo presegel 100 milijard dolarjev.

Organski polprevodniki, ki so jih že razvili, niso dovolj stabilni, toda znanstveniki so prepričani, da bodo kmalu prišli do odločilnega preboja. Sony recimo nekaj mesecev že prodaja majhen TV sprejemnik, ki ima le tri milimetre debel ekran iz organskih diod. Takšne ekrane bo menda kmalu mogoče zviti in kjer koli razviti in obesiti. Čez nekaj let naj bi na oknih imeli nameščene svetlobne folije, ki bi sončno energijo pretvarjale v električno energijo, hkrati pa naj bi hladile prostore, zvečer pa bi nam še zagotavljale enako svetlobo, kot je naravna dnevna svetloba.

Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in znanost petim regionalnim razvojnim centrom, ki bodo septembra zmagala na razpisu, obljublja 40 milijonov evrov. O kakršni koli povezavi z EIT nihče ni rekel nič, čeprav so načrti projekta Da Vinci še kako povezani s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije.

Objavljeno pod znanost in tehnologija | | |