Kadar Boško Šrot zagotovi, da ‘bo Delo ostalo v lasti Pivovarne Laško in bo tudi v prihodnje osrednji slovenski časnik; neodvisen od politike in korekten do svojih bralcev’, previdnost ni odveč in se zdi bolj smiselna od zajedljivih pripomb v slogu nismo niti vedeli, da je bil neodvisen. Količina javnih izjav laškega lastnika o dolgoročnem interesu ter neodvisnosti Dela in zavezanosti javnosti se, kažejo izkušnje, običajno stopnjuje prav v obdobjih, ko ’se nekaj dogaja’.

Če se ne odrečemo Delu, bodo konec avgusta na vrsti aretacije, nam sporočajo. Svetujejo nam tudi daljše počitnice v tujini v času pred volitvami. Vendar sporočamo, da se ne bomo nikamor umaknili. Proizvodnja in prodaja pijač je resen posel, ki ga je treba resno upravljati, zato nimamo časa naših aktivnosti prilagajati predvolilnim ‘nebulozam’ politikov. Za vsemi potezami stojimo in nimamo razloga, da bi se česa bali ali pred komer koli bežali. /…/ Delo je eden redkih neodvisnih medijev, ki si jih Janša ni podredil. Njegove zadnje izjave jasno kažejo, da so njegovi apetiti po Delu še večji kot prej.

Z Delom, točneje pravzaprav brez njega, bi se laški lastnik torej lahko osvobodil oziroma ostal na svobodi. Ne vemo še, kako bo kabinet predsednika vlade to zanikal, bilo bi pa nenavadno, če ne bi. Je pa nenavadno in zgovorno to, da Janez Janša proti Bošku Šrotu niti doslej še ni vložil nobene tožbe zaradi, denimo, ‘nedopustnega posega v čast in dobro ime’ (kakor jo je, recimo, proti Antonu Ropu), čeprav ga je, Šrot oziroma Pivovarna Laško, med drugim obtožil tudi tega, da je hotel ‘preko nabiralnika’ prevzeti Delo.

Očitki o (domnevnem) nepreglednem prevzemanju medija očitno Janši ne povzročajo tolikšne škode na časti in dobrem imenu kot očitki o (domnevnem) dogovarjanju za incidente. Bo tokratni, o Janševih pritiskih ‘po kurirjih’, zadostoval za tožbo? Ali pa gre za kaj drugega?

Iz Pivovarne Laško je v zadnjem mesecu, dveh prišlo nekaj sporočil, ki bi jih bilo mogoče razumeti tudi kot ‘mirovne ponudbe‘, za katere je Jože ocenil, da ne bodo zadostovale, ker je pač ‘v tem trenutku anticipirana slika Boška Šrota v policijski marici za Janšo bistveno večji kapital kot možnost dobiti na uporabo časopisa Delo in Večer’. Toda pred slabim mesecem še ni bilo ‘nedeljskih aretacij‘, s katerimi je bila verodostojnost vseh naslednjih tovrstnih potez vnaprej občutno okrnjena. Je zdaj politična ‘tržna vrednost’ časopisov morda spet višja od cene pričakovanih televizijskih posnetkov in fotografij? Je na drugi strani zaradi inflacije dovolj zrasla tudi ‘menjalna vrednost’ tistih, ki ‘neupravičeno dražijo’?

Zdi se nemogoče, da bi se po Šrotovih izjavah, navedenih v uvodu, in vsem, kar se je dogajalo zadnje leto, zgodilo prav to: da bi laški konglomerat, zelo verjetno v finančnih težavah s servisiranjem kreditov in še vedno v nevarnosti, da dobi ultimat UVK za prevzem Mercatorja, znova ‘zastavil’ ali celo prodal Delo, Janša pa to sprejel in se v ‘protitajkunski vojni’ zadovoljil z gradbeniki, trgovci (posebej Mercatorjem in njegovim vodstvom) in morda še kakšnim drugim dovolj odmevnim ‘tajkunom’. (S čimer bi Janša, morebiti, navsezadnje rešil tudi potencialnega koalicijskega partnerja SLS, ki ga je v minulih mesecih spravil na rob parlamentarnega praga.) A videli smo že toliko vratolomij, da ena več niti ne bi bila popolno presenečenje.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |