Nove nuklearke in vprašanje skladiščenja jedrskih odpadkov
darja, sreda, 9. julij 2008Brez jedrske energije v Evropi v prihodnje ne bodo mogoče zagotoviti dovolj električne energije, brez te energije ne bo mogoče zmanjšati izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020, je vse pogosteje mogoče slišati od pristojnih za energetsko oskrbo. Francozi, ki imajo največ jedrskih elektrarn v Evropi, že vseskozi vztrajajo, da se jedrski energiji ne bodo odpovedali, v Nemčiji je prejšnja vladna koalicija sklenila, da bodo jedrske elektrarne postopno zaprli, sedanja koalicija vse bolj ugotavlja, da z obnovljivimi viri energije manjkajoče električne električne energije ne bo mogoče nadomestiti. Za zdaj v Evropi nove jedrske elektrarne gradijo eno Francozi, eno Finci in dve Bolgari. Po dve pa imajo v načrtu še Romuni in Slovaki. Med najbolj odločnimi nasprotniki rabe jedrske energije so Avstrijci in Italijani.
Anketa Eurobarometra, ki jo je pred kratkim objavila evropska komisija, je pokazala, da so prebivalci EU pri vprašanju rabe jedrske energije enako razdeljeni kot države članice. Jedrske elektrarne po teh podatkih podpira 44 odstotkov državljanov, nasprotuje pa jim 45 odstotkov državljanov Unije. V Sloveniji jedrsko energijo podpira 51 odstotkov vprašanih, je pa bila anketa narejena februarja letos, pred nedavno napako v JE Krško. Tudi v Franciji in Nemčiji bi bil delež podpornikov zdaj gotovo nižji, kajti v južni Franciji je iz jedrske elektrarne pri Avignonu ravnokar ušlo 30 tisoč litrov tekočine, v kateri je neobogateni uran, del te tekočine je ušel tudi v kanalizacijo in dve reki. V eni od rek so namerili 1000-krat višjo radiokativnost od dovoljene, a je kmalu padla. Napaka je neprimerno hujša, kot je bila tista v Krškem.
Velik problem so ravnokar odkrili Nemci, v odlagališče Asse II že 30 let prodira voda, radioaktivni odpadki so v nekdanjem rudniku soli odloženi v tankih kovinskih sodih in nihče ne ve, kako problem rešiti. Obstaja nevarnost, da bi sode poškodovali in bi voda z radioaktivnimi snovmi odtekla v podtalnico. Odstranitev sodov in prevoz drugam na bolj varno mesto in uskladiščenje v bolj varno embalažo tudi ne pride v poštev, ker so jih v preteklosti preprosto zmetali v rove. Izvedenci pravijo, da bo treba čim hitreje med slabimi možnostmi izbrati najmanj slabo.
Trajnega odlagališča za jedrske odpadke nima še nobena članica EU, najdalj so pri iskanju rešitve Finci, a kljub temu ni gotovo, da je skladiščenje globoko pod zemljo res trajna rešitev. Po podatkih evropske komisije zdaj jedrske odpadke povsod začasno skladiščijo v elektrarnah, enako kot tudi JE Krško. Skladiščenje odpadkov, varno obratovanje in razgradnja elektrarn precej skrbi prebivalce EU. Med tistimi, ki jedrske energije ne podpirajo, bi le 39 odstotkov spremenilo mnenje, če bi bilo zagotovljeno varno in trajno skladiščenje odpadkov, 48 odstotkov vprašanih pa mnenja ne bi spremenilo. V Sloveniji bi v tem primeru mnenje spremenilo 52 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov pa ne.
Skrb za varno obratovanje, odlaganje odpadkov in razgradnjo jedrske elektrarne je v pristojnosti držav članic. Že od leta 2003 v svetu EU zaradi nesoglasij med državami članicami čaka na obravnavo predlog evropske komisije za uskladitev standardov na ravni EU. Ker ni videti, da bi se države članice kmalu lahko dogovorile za enotne standarde, je evropska komisija oblikovala strokovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki nadzornih organov za jedrsko varnost iz držav članic. S to komisijo želi doseči, da bi se članice dogovorile za enotne standarde. Devet od desetih vprašanih Evropejcev meni, da mora vsaka država članica, ki ima jedrsko elektrarno, imeti nacionalni načrt za varno skladiščenje in razgradnjo elektrarne z jasnim časovnim načrtom. Prav toliko vprašanih tudi meni, da bi morala izvajanje teh načrtov nadzirati evropska komisija.
Kar 77 odstotkov Evropejcev meni, da je potrebno najti treba rešitve za varno in trajno skladiščenje jedrskih odpadkov čim prej, po njihovem mnenju tega problema ne bi smeli prepustiti prihodnjim generacijam. V Sloveniji zahteva čim prejšnjo rešitev tega problema 87 odstotkov vprašanih. Visoko radioaktivne odpadke, med katerimi je tudi jedrsko gorivo, namerava Slovenija izvoziti. Teh skladišč bo na svetu predvidoma le nekaj. Pred leti so Rusi objavili, da bi te odpadke bili pripravljeni skladiščiti - za primerno ceno seveda.
Precej visok je tudi delež vprašanih, ki so prepričani, da se visoko radiokativnih odpadkov ni mogoče znebiti na varen način. V Sloveniji je v to prepričanih 46 odstotkov vprašanih, v EU pa 41 odstotkov. Da bi jih bilo najbolje uskladiščiti globoko pod zemljo, meni 17 odstotkov vprašanih v EU in 24 odstotkov v Sloveniji. Pri odločanju o gradnji odlagališča v bližini doma želi nepsoredno soodločati 56 odstotkov vprašanih v EU in 46 odstotkov v Sloveniji, najbolj pa jih skrbi vpliv na zdravje in okolje, pa tudi nesreče med obratovanjem skladišča.
Francozi z obvestilom, da lokalno prebivalstvo v bližini elektrarne pri Avignonu ni v nikakršni nevarnosti, gotovo niso izkazali zaupanja. Okoljevarstvena organizacija Sortir du Nucléaire je namreč takoj sporočila, da v primeru, ko uide v okolje 360 kilogramov urana, ni mogoče trditi, da za zdravje ni nikakršne nevarnosti. Kolikor so bili v Krškem ob nedavni napaki preveč dosledni pri obveščanju, je za Francoze mogoče ugotoviti, da so problem vzeli preveč lahkotno. Podobno lahkotno je lani ravnal tudi koncern Vattenfall v Nemčiji, saj je javnost šele čez nekaj časa izvedela, da se je v elektrarni zgodila nesreča.
Predvsem politiki iz zahodnoevropskih držav zelo radi izražajo dvome o zagotavljanju varnosti v jedrskih elektrarnah v novih članicah, nočejo pa videti površnosti na domačem dvorišču. Da v jamo Asse II v Nemčiji prodira voda, pristojni vedo že od leta 1988, pa niso nič ukrenili. Da utegne v jamo pronicati voda - zdaj vanjo na dan priteče 12 tisoč litrov - je že leta 1978 opozoril eden od inženirjev. Namesto, da bi ga poslušali in ukrepali, so ga utišali in odstranili. Ob takšnem obnašanju tudi ni presenečenje, da ni mogoče doseči dogovora o enotnih standardih in nadzoru obratovanja jedrskih elektrarn in ravnanja z odpadki na ravni EU.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
|
alternative? Jih ni. obstaja ena samoa resnica in ta je aktivna politika ena družinaa en otrok - zmanjšanje svetovnega prebivalstva na planetu, ki omogoča sobivanje življenja na njem. S skrbnim načrtovanjem natalitete. Z do sedaj največjo uporabo “energije” vseh v družbi, da prepotrebni ukrep končno zaživi, ki je od leta 1960 in nekaj, tudi na nivoju OZN ugotovljen, kot temeljni uničevalec planeta (eksplozija človeštva). Prihodnje generacije bodo res lahko preklinjale neodgovornost staršev, ki so v imenu egoizma družine slavili herojine mame in jim dodeljevali medalje zaslužnosti za narod, državo, nacijo, raso,.. v imenu ljubezni do otroka uživale v jadranju ob kvazi-neokrnjenih otokih (do golote posekanih in zaradi ovčereje popolnoma ogolelih) v prioblanem morju, kjer je življenje izumrlo večji del že zaradi premazov ladijskih trupov, ki se iz njih spirajo,..
Ko postavimo temelj (in ne čakamo večno porajajočoh bedakov v družbi, ki urejajo populacijo svojih na račun povečane mortalitete nepravih.. to se je še zmeraj vsakemu od teh izjalovilo) - ko torej pričnemo uresničevati ugotovitve v OZN in prenehamo s propagando razmnoževanja, pa takoj na argumentacijo - zakaj belo (odbija radiacijo) in ne črno (absorbira in seva toploto po Stefan-Boltzmanovem zakonu), zakaj gozd, zakaj par in fontana, zakaj nočna tema in tišina, in zakaj medvedka brani svojega mladiča… A se sliši neuresničljivo? Vsekakor, vendar to ne pomeni, da ni res.
tehnologija zmore vse - zmore z lahkoto 100 milijard ljudi na planetu. Protestiram, še več, J’accuse (v pravem smislu, ne tisti dnevni politični pamfletki), da se vse dogaja na račun življenja. Tehnokrate, politike, kler..Obsojam genocida nad življenjem. Zaradi tigra, medveda, modrasa, šimpanza in albatrosa. Zaradi neskončnega spiska karizmatične, in tiste, ki to ni, faune in flore.
Obsojam čredni nagon metalcampovcev vob Soči in liberalce, ki tulijo o individualizmu, ne da bi videli mimo kolektiva svoje ljubezni do lastnega otroka, razumevanje kapitalizma, kot vrednosti ki mora rasti, ker rast v kvaliteti ni kapital?..
No, in če smo si pripravljeni naliti čiste resnice, pa dajmo sedaj o tehnologijah, ki nam življenje naredijo neskončno boljše (npr. internet, a ne?) in ponujajo neskončne možnosti kvalitetnejšega življenja bodočim generacijam - to pa vodi samo v eno smer: naprej k naravi.
dragi James, tvoja skrb zaradi prekomernega naraščanja prebivalstva je odveč. ob vseh strupih, ki jih spuščamo v okolje in jih na koncu pojemo skupaj z našo procesirano hrano ali vdihujemo, nanašamo s kozmetiko ipd… bodo naši otroci vedno bolj enospolni, dfektni, mentalno retardirani in povsem nesposobni nadaljevanja vrste!!!
darja2 - to je lari-fari. tehnologija že seedaj omogoča oplojevanje in nersluteno razmnoževanje mimo vsake biološke zakonitosti - in to je tehnologija, ki je v primerjavi z gensko spremenjenimi organizmi preprosta. semenska banka in epruveta - manipulacija na subceličnem nivoju pa je možna že od prvega dobrega optičnega mikroskopa pred stoletjem.
ostane točno, kot je zapisano. čas za odgovorno ukrepanje je že mimo in je danes nujnost: sliši se na kontrola natalitete z nameneom, da omogočimo bivanje rodovom, ki šele prihajajo in v prvi vrsti omogočimo sobivanje življenja (kako, ob baby boom-u, gradnji plivodov, avtocest, pristanišč, letališč, turističnih kapacitet, domov in domovanj,…?).
Niti slučajno, nobena apokalipsa ni odgovor na genocid nad življenjem, ki smo ga izvedli in mu danes z novim baby boom-om pišemo dokončno smrtno obsodbo (večina je že opravljenega, divjine na planetu praktično ni več - so le poligoni za adrenalina željne ljudi, ki jim je to še edini preostali cilj v iskanju kakršnegakoli smisla v lastni kratkosti življenja).
bolj se z oceno ne bi mogel nestrinjati - fatalizem ni odgovor, odgovor je priznati, da je propaganda razmnoževanja, podeljevanje nazivov herojev družinam, oz. povzdigovati velike družine na prestol zaslužnih,.. priznati, da leta 2008 na planetu rabimo politiko ena družina, en otrok; zaradi sobivanja z divjim življenjem, ki to pravico ima.
Na zgornja komentarja se mi je utrnila misel, da je nekdo pred nami imel že te težave. Morda pa biblično brezmadežno početje le ni tako mitološko…
Odpadki so zagotovo realna težava kot je realnost neizprosna do alternativ. Žal je v tem trenutku ne vidim. Vodikov proces je še vedno v sekundah in ne kaže na bližno mogočnost. Slovenija pa bo morala zgraditi še ne blok. Pa ne samo zaradi co2. Ampak tudi zaradi ekonomije. Me zanima kako bodo Nemci gledali na njihovo odločitev NE-jedrski, ko bo ugasnila luč? Ali pa bodo hipokritsko kupovali tujo energijo (po možnosti jedrsko). Strinjam se z james-om, da bo potrebno začeti izstopati iz egoističnih okvirjev. Če kdo svinja v okolici boš (za)svinjan tudi ti. Prevzemanje globalne odgvornosti pa je problem za ego bitje. A drugače ne bo šlo.
Jedrska energija je še vedno najčistejša. Najbolj pa jo onesnažujejo netranspratna obvestila in lahkotnost dojemanja nesreč kot je bila v Franciji. Imam takšno asociacijo kot vožnja z letali. Če pa gre kaj po zlu je vse narobe. Pa vendarle se vozi več in več ljudi. Pod črto je varneje, mnogo varneje kot ceste. In isto je z jedrsko energijo.
Za razliko od Slovencev so Nemci vsaj veliko truda in stredstev vložili v alternativne energente. Pravzaprav obstaja v Evropi veliko programov, v katerih grade na alternativnih virih energije. In marsikateri program je zelo uspešen. Seveda je potrebno veliko dobre volje, da programe izpeljejo. Veliki interesi stojijo temu naproti. Približno isto vedenje opažamo pri uvanjanju genetsko spremenjene hrane - nihče, vsaj noben normalen potrošnik, si tega ne želi. Ampak interesi agrarne industrije pritiskajo na politike, da jim dovolijo pohod po naši zemlji.
Samo govoriti da alternativ ni, medtem mirne duse delati prav nič? To je zamenjava vzrokov in posledic.