Ccccc, za izredno sejo o boju proti korupciji in klientelizmu so bili poslanci SDS bistveno bolje pripravljeni kot za včerajšnjo obravnavo poročila preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti … Pred mesecem dni je Branko Grims svojo ekipo veličastno dirigiral, včeraj je vsak v njej klatil po svoje; če so bili 3. junija esdeesovci v državnem zboru kot Nizozemci proti Italijanom, so včeraj zgledali kot Nizozemci proti Rusom - brez idej, volje, navdiha, strasti, koncepta, organizacije …

Kar je bistveno pri teh prodajah in kar jasno izhaja tudi iz tega poročila komisije, je bilo to, da se ti deleži dveh državnih institucij, se pravi Soda in Kada, niso prodajali usklajeno, ampak pogostokrat tudi ločeno pod različnimi pogoji v različnih časovnih obdobjih. To je tudi onemogočalo, da bi se iztržila boljša cena, višja cena, da bi lahko država s takšnim skupnim nastopom po posameznih primerih zaračunala tudi prevzemno premijo.

Je dejal, denimo, Srečko Hauc. Bi še pomislil, da je pri tem mislil na prodajo Mercatorja leta 2005, ko sta Sod in Kad nekaj več kot 13- oziroma 16-odstotni delež prodala ločeno. Ampak ne, seveda ne, prodaja Mercatorja je bila ‘nekaj povsem drugega’, treba si je ‘naliti čistega vina’, je dejal Branko Marinič, predsednik komisije, katere poročilo so poslanci sprejemali.

Veste, Mercator je le ena od gospodarskih družb, ki je trgovina in če nekdo zdaj primerja Mercator trgovino z Lekom, je to težko primerljivo, čeprav pri deležu države gre za praktično isti posel. Vendarle si moramo naliti čistega vina, med Mercatorjem in Lekom je velika razlika, po sami dejavnosti in pri ustvarjanju dodane vrednosti. Tukaj si moramo biti na jasnem. In še enkrat ponovim, Kad je svoj 15,35% kapitalski delež v Mercatorju prodal družbi Istrabenz in Sod 13,74% kapitalski delež v Mercatorju Pivovarni Laško po ceni, testirani v času prodaje na Ljubljanski borzi.

Torej tudi Jožef Jerovšek, poslanec SDS, gotovo ni mislil na prodajo Mercatorja leta 2005, ko je včeraj govoril o ‘blaznih provizijah’ v žepih tistih, ki so omogočali prodaje brez javne ponudbe.

Sedaj seveda slovenskim državljanom je treba povedati, da pri takšnih prodajah, netransparentnih, direktnih, brez javne ponudbe, brez licitacije, da so to usluge, ki se plačajo in da letijo blazne provizije v žepe tistih, ki so vse to omogočili.

Ne, seveda ne, Mercator je prodajala sedanja vlada, ta vlada pa vendarle ima etični kodeks, Mercator je bil nekaj povsem drugega, prodan pa, kakor je pač bil, zato, da ne bi prišel v roke ‘oligarhom’ in/ali tujcem. No, vsaj leta 2005, ko so ustanavljali omenjeno komisijo, je to med drugim tako predstavil včeraj ‘odsotni’ vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Precej zanimiva je tudi zgodba, ki si je odvijala ob prodaji Pivovarne Union, kjer se je bila strateška bitka o tem kdo bo kupec: ali tujci, belgijski Interbrew, za kar se je zelo trudila vlada, ali domača Pivovarna Laško. Slednjo je med drugim podprl velik del tedanje opozicije in del tedanje koalicije. Vendar se je ključni del takratne slovenske politike opredelil za tujca in tujcu je bil prodan tudi delež Kada. Le takratni direktor Soda Končnik se je opredelil za domačo pivovarno in ji prodal 12,2% delež Uniona. Spomnimo se, padale so glave, žrtev pa je bila označena malodane za izdajalca. Takratni iztržek od prodaje Uniona je bil dober samo zaradi kljubovanja Soda vladni odločitvi, saj je šele tekma obeh interesentov pognala cene delnic, verjetno tudi nad pravo vrednostjo.
Dvolična politika Liberalne demokracije in Socialne demokracije je po eni strani turirala javnost z nacionalnim interesom, po drugi strani pa je pokazala izredno veliko servilnost do tujcev in nezaupanje v sposobnost domačega poslovnega potenciala. Postavlja se vprašanje, kaj bi se zgodilo z Unionom in Pivovarno Laško, če bi se izvedel vladni scenarij. Ali bi bila Pivovarna Laško še tako pomemben, prepoznaven in velik igralec na slovenskem gospodarskem nebu, kot je danes, ali ne? Ali bi še lahko usmerila svoja razmišljanja v osvajanje drugih trgov ali pa bi se z evropskimi giganti morda borila le za golo preživetje celo na domačem trgu?
/…/
Vse poteze lastnikov v primeru Mercator so povsem logične. KAD in SOD sta v primeru Mercator torej ravnala odgovorno in sta s prodajo svojih deležev zaščitila državno premoženje. Vrednost in velikost tega deleža bi po izvedeni dokapitalizaciji in po aktiviranju parkiranih delnic padla, močno padla in lastniku torej ne bi zagotavljala ničesar. Tega se zavedajo tudi v LDS in SD, saj so verjetno tako tudi načrtovali realizacijo umika države iz Mercatorja. Zato tudi taka reakcija, tako obtoževanje in pogrom.
Do imenovanje Janševe vlade in postavitve novih uprav v KAD-u in SOD-u je bil interes posameznikov ali oligarhov vedno nad interesi države in javnim interesom. Janševa vlada pa je obrnila kompas in stvari le postavila nekoliko drugače.

Nekaj mi pravi, da Tanko zdaj nemara ni več tako zelo zadovoljen, ker je takratna opozicija (z delom koalicije) ‘rešila’ Union pred Interbrewom, je pa vsekakor zabavno, da esdeesovci zagrizeno branijo prodajo Mercatorja, ki jo je medtem celo njihov predsednik (in premier) Janez Janša priznal kot ‘napako’. Povrh je Mercator po in navzlic menda ‘pravi’ (čeprav ne javni) prodaji brez prevzemne premije (čeprav je bil ‘kompas obrnjen’), zanje tudi glavni ‘domači’ krivec za inflacijo.

Ampak nismo samo z evropsko valuto dobili evropskih cen, ampak smo jih dobili tudi z monopoli in trgovci in novodobnimi bogataši, ki so jih omogočale ene druge vlade, ne mi.
Alenka Jeraj, poslanka SDS
V državi so se z dolgoletnim nejavnim načinom sklepanja poslov med člani ene politične elite ustvarili pogoji strogo zaprte ekonomije nacionalnega interesa, kar je omogočilo* oblikovanje monopolov, ki dogovorno oblikujejo cene, ustvarjajo inflacijo in siromašijo prebivalce Republike Slovenije.
Branko Marinič, poslanec SDS

Hm, takole nekako gre ta reč torej: s prodajo Mercatorja sicer načeloma ni bilo nič narobe, ker imamo inflacijo, pa je Mercator očitno prodala neka druga vlada. Ups, je bil prodan v času neke druge vlade.

* ^{_{v magnetogramu je onemogočilo, vendar iz konteksta sklepam, da gre bodisi za napako pri prepisu bodisi simptomatični lapsus govornika}}

Objavljeno pod k, slovenija | | |