Makroekonomska neravnovesja se od objave zadnjega Poročila o cenovni stabilnosti v aprilu ne zmanjšujejo temveč so se še nekoliko povečala. Opaziti je sekundarne učinke dviga cen na plače. Poleg tega so še dodatni vplivi plačne reforme v javnem sektorju na rast plač. Primanjkljaj domačega varčevanja glede na investicije se kaže v naraščanju negativnega salda tekočega dela plačilne bilance in v naraščanju neto zunanjega dolga. Inflacija ostaja na visoki ravni. Najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih kažejo na povečane inflacijske pritiske iz mednarodnega okolja. /…/
Značilnosti gospodarskih, finančnih in cenovnih gibanj v svetu usmerjajo pozornost vodilnih centralnih bank v svetu na to, kako ustrezno zmanjšati inflacijska pričakovanja. V območju evra morajo nacionalne ekonomske politike dopolnjevati politiko Evropske centralne banke, da bi ostajala morebitna višja rast cen v posameznih državah v okvirih Maastrichtskega kriterija. Odstopanja od tega kriterija v Sloveniji so znatna. Zaradi sekundarnih učinkov dviga cen na rast plač in ob možnosti, da pride do povezave med dvigom cen in dvigom proizvodnih stroškov in ponovno cen, je za zmanjšanje inflacijskih pričakovanj potrebno ponovno razmisliti o ekonomskih politikah v nacionalni pristojnosti in verjetno tudi kaj spremeniti.
iz sporočila za javnost po seji sveta Banke Slovenije

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi Pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanje visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih inštitucij ob pripravi Pomladanske napovedi niso nakazovali. Cene nafte so se letos povišale za več kot 40 %, tako visoko rast po zadnjih popravkih Evropska komisija pričakuje tudi za cen hrane v letošnjem letu. Takšna gibanja so zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, ob njihovem nadaljevanju v prihodnjih mesecih pa postaja vprašljiv tudi tempo znižanja inflacije v drugi polovici leta. Boštjan Vasle, direktor urada, je ob tem poudaril, da »dejstvo, da inflacija ni najvišja po uvedbi evra le v Sloveniji, ampak tudi v celotnem evrskem območju, kaže, da gre pri sedanjem naraščanju cen pretežno za probleme globalne narave, zato bo na tej ravni treba najti tudi rešitve za zaustavitev naraščanja inflacije.«
iz sporočila za javnost vladnega urada za makroekonomske analize

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |