Vsakdo izmed nas se sreča s plesom, eni prej drugi kasneje, zagotovo pa bolj ali manj vsi konec srednje šole ob plesanju četvorke. Tudi moja plesna ”kariera” se je končala konec srednje šole, saj mi plesanje v paru nikoli ni bilo prav posebno pri srcu, niti standardni niti latino-ameriški plesi, zato tudi v Festivalno dvorano, kjer se je ob koncu tedna plesalo, običajno nisem zahajala.

Globalizacija ima poleg politične, ekonomske, institucionalne, socialne tudi kulturno dimenzijo. Splet je sprožil tudi moje zanimanje za latino kulturo, predvsem za glasbo in španski jezik. Šele nekaj časa za tem je prišlo tudi moje navdušenje nad salso. Odprtost, neposrednost, veselje do življenja, ki jo latino glasba izžareva, so lastnosti, ki so mi še posebej všeč in ki jih v slovenski kulturi pogrešam. Mogoče se temu opisu še najbolj približuje polka in s tem povezane veselice, vendar mi slovenska narodno-zabavna glasba nikoli ni šla prav dobro v ušesa.

Salsa pa me je takoj osvojila, ljubiteljsko jo plešem že skoraj pet let. Začetki poučevanja salse v Ljubljani segajo v leto 1997, najbolj prepoznavna lokacija pa je bila zagotovo Stari Glej, blizu Srednje upravno administrativne šole; danes žal ne obstaja več, saj je denacionalizacija poskrbela za to, da smo salserji izgubili eno najbolj priljubljenih in standardnih lokacij. Sicer pa plesanje salse (z manjšo izjemo plesnih šol, ki jo poučujejo) nima nikjer stalnega domicila, lastniki lokalov, ki določen čas gostijo salserje, kaj kmalu ugotovijo, da tovrstna ciljna populacija ni najbolj dobičkonosna, saj salserji pretežno pijemo vodo, tudi kakšen mojito ali cuba libre se seveda najde vmes, glede na to, da je salsa precej temperamenten ples, plesalci pač hitro dehidriramo. Vsekakor je prednost vse večje popularnosti salse pri nas v tem, da se število plesnih šol, kjer jo poučujejo, kot tudi število plesalcev, povečuje. Salsoteca, Salsa libre academia, Bu-ba je samo nekaj, sicer manj poznanih, plesnih šol kjer med drugim poučujejo salso. Poleg salse sta v zadnjem času vse bolj popularni plesni zvrsti tudi bachata in reggaeton.

Marsikaterega potencialnega plesalca oziroma plesalko salse skrbi, da je preveč tog/a in da nima posluha, zato je marsikoga strah iti na tečaj, ampak kakor pravijo ima strah velike oči, okrog je votel, noter ga pa nič ni. V začetku, ko osvajamo osnovne salsa korake, smo vsi malce bolj nerodni, ampak postopoma užitek ob plesanju postane vse večji, saj ne pravijo zastonj, da vaja dela mojstra. In kje vse se da plesati salso? Lokacij po Sloveniji je kar nekaj in med letom so tudi številni ”ad hoc” žuri, poleti pa so seveda najbolj zaželeni koncerti izvajalcev latino glasbe in še zlasti salse.

V začetku letošnjega junija je bil koncert Cubisma, hrvaško-kubanske skupine v Križankah. Križanke so v Ljubljani zagotovo ena najboljših lokacij za koncerte, še zlasti poleti, v preteklih letih so nas navduševali koncerti številnih tujih izvajalcev v organizaciji Braneta Rončela. V letošnjem letu jih žal ni, res pa je, da je v lanskem letu med salserji eden najbolj pričakovanih koncertov v okviru Rončelovega jagodnega izbora, ki je bil na Ljubljanskem gradu, Maraca’s otra vision in New York salsa All Stars izkazal za ne najbolj posrečenega. Plesati salso na glasbo v živo je eden največjih užitkov. Poleg ljubljanskih Križank v poletnih mesecih številne latino glasbene užitke nudi mariborski Lent. Tudi v letošnjem letu bo tako, saj bo na Lentu 12. julija nastopila Omara Portuondo, članica bolj znane Buena Vista Social Club. Čeprav Omara Portuondo izvaja pretežno bolj umirjene pesmi, pa je na njenih nastopih tudi nekaj takšnih, ob katerih si človek ne more kaj, da ne bi zaplesal. Le dan po koncertu Omare Portuondo bo v ljubljanskih Križankah nastopila skupina Buena Vista – The Havana Lounge. Torej koncertov z latino priokusom bo v letošnjem poletju kar nekaj.

Če še ne plešete salse, pa bi si jo želeli ali pa vam je morda všeč kakšen drug slog plesa, ki je trenutno tudi popularen, npr. tango, swing, se v prihajajočem tednu v Ljubljani obeta zanimiva prireditev Anina plesna noč, v soboto 5. julija zvečer, kjer si plesno dogajanje lahko ogledate na različnih prizoriščih v centru mesta (ploščad Ajdovščina, pri Figovcu, Nazorjeva ulica).

Ples sprošča, združuje ljudi, krepi duha, povečuje samozavest, odpravlja sramežljivost in izboljšuje motoriko ter človeka razbremenjuje vsakdanjega stresa, zato na plesišču ne boste videli mrkih obrazov, temveč vesele in razposajene. Ples je dejavnost, ki kultivira človeka, zato kdor pleše, zlo ne misli. Če še ne plešete, poskusite, pojdite v tečaj, morda boste odkrili v plesu dejavnost, ki vam bo nadvse všeč in boste tudi sebe prepoznali v povsem drugi luči.

Pa še to: ples, še zlasti salsa, ki je s stališča moškega precej mačističen ples, je ena izmed redkih dejavnosti, kjer imate moški glavno besedo, bolje rečeno korak in vam ženske le sledimo …

Objavljeno pod življenje s slogom | | |