Glavni kapital predsedovanja so stiki in telefonske številke
darja, torek, 1. julij 2008Slovenija je svoje delo opravila dobro, po koncu predsedovanja svetu EU ugotavlja večina poznavalcev. Večina državljanov pa je do teh ocen ravnodušnih. Predsedovanje so večinoma doživljali kot dogodek za politike, ki so se sestajali na Brdu in v Bruslju. Za svoje vsakdanje življenje slovenski državljani od predsedovanja ne vidijo koristi. A glede tega ni še nič zamujenega, glavne koristi za državljane in podjetja lahko Slovenija uporabi šele zdaj, po predsedovanju.
Ljudje iz strokovne ekipe za predsedovanje, ki so sedeli na številnih usklajevalnih sestankih, imajo polne beležnice številk mobilnih telefonov vplivnih uradnikov, s katerimi se osebno poznajo. Za vsakega od teh uradnikov zdaj natanko vedo, kako ga je mogoče prepričati, kakšno taktiko je treba uporabiti, če hočeš uveljaviti svoj interes, vedo, kako se kdo pogaja, kdo takoj pove, kateri člen mu ne ustreza, kdo čaka več krogov, preden pokaže, kaj je hotel doseči, kdo določeno uredbo ali direktivo blokira zato, ker jo uporablja zgolj kot koncesijo za dosego svojega interesa pri povsem tretji uredbi ali direktivi, kdo koga krije, kdo s kom sodeluje, kako posamezne države članice uporabljajo svoje kadre na evropski komisiji … Natanko te informacije so slovenskim predstavnikom v Bruslju do zdaj najbolj manjkale.
Ljudje iz strokovne ekipe, ki je delala za predsedovanje, imajo stike in telefonske številke od uradnikov na evropski komisiji, ki pripravljajo predloge različnih predpisov. Ko evropska komisija kot nekakašna evropska vlada predlog nove direktive ali uredbe sprejme, jo pošlje na svet EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Na svetu je posebna skupina uradnikov, ki se ukvarjajo izključno s pripravo gradiv za predsedovanje. Ti uradniki imajo pomembno besedo pri končnem usklajevanju gradiv in iskanju kompromisov, zato jih je zelo dobrodošlo osebno poznati in imeti v beležnici njihove mobilne telefone.
Tretja skupina ljudi, s katerimi so Slovenci iz strokovne ekipe navezali osebne stike, so uradniki, ki delajo na stalnih predstavništvih držav članic. Ti stiki so lahko koristni predvsem za predhodno dogovarjanje o medsebojni podpori posameznim reštivam in podobno, tako da lahko na sestanke, kjer se začne formalno uskaljevanje in piljenje rešitev, pridejo pripravljeni in z boljšimi informacijami. Vse bolj pomembni so tudi stiki z ljudmi v evropskem parlamentu, saj parlament vse bolj dobiva na pomenu, čeprav še ni znano, kako se bo izteklo z lizbonsko pogodbo.
Večini ljudi iz strokovne ekipe za predsedovanje, ki ima omenjene stike, se pogodba izteče konec julija. Nekateri se bodo lahko vrnili nazaj na ministrstva, s katerih so prišli na stalno predstavništvo v Bruselj, veliko jih še ne ve, kje se bodo zaposlili. Kdo bo ostal in koliko jih bo ostalo na stalnem predstavnitšvu v Bruslju, bodo odločili na ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo in koliko teh ljudi bodo zaposlili na ministrstvih in vladnih službah v Sloveniji, bodo odločili na pristojnih ministrstvih. Skratka od sedanje in prihodnje oblasti je odvisno, kako bo znala uporabiti tovrstni kapital od predsedovanja.
Slovenija se je lotila predsedovanja svetu EU nekoliko drugače kot Nemčija in Portugalska, ki sta bili v trojki z njo. Povsem samoumevno je, da je Nemčija kot velika vplivna članica stavila na velike politične teme, zlasti na sklenitev zavezujočega dogovora o energetsko-podnebnem svežnju in na uskladitev lizbonske pogodbe. Oba dogovora sta bila sprejeta na politični ravni, kar pomeni, da so bili usklajeni le okviri, umazane podrobnosti je bilo treba še uskladiti, recimo za koliko mora posamezna država članica zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, da jih bo leta 2020 v vsej EU za 20 odstotkov manj kot leta 1990. Predlog s to razdelitvijo je evropska komisija predložila šele pol leta potem, ko je nemška kanclerka za uspešno predsedovanje v Bruslju dobila velik šopek. Interese držav članic, predvsem pa podjetij, ki jim grozi največje zmanjšanje izpustov, bodo morali uskladiti v drugi polovici letošnjega leta šele Francozi.
Portugalci so si za svoje predsedovanje izbrali predvsem en cilj - med pravniki uskladiti novo pogodbo in jo za konec predsedovanja slavnostno podpisati v Lizboni, da bo uveljavljena kot lizbonska pogodba. Da so se predsedovanja lotili skrajno pragmatično, zato bodo naredili le tisto, kar bo najbolj nujno in Sloveniji prepustili garanje in mučno tehnično usklajevanje na vseh preostalih področjih, so že takoj dali jasno vedeti, saj so na skupne sestanke trojke dosledno zamujali in niso kazali pretiranega zanimanja, kak napredek je uspelo doseči Nemcem in kako nameravajo usklajevanje zaključiti Slovenci. Cilj Slovenije je bil povsem nasproten portugalskemu - na čim več področjih doseči čim večji napredek in kjer je le mogoče doseči dogovor. Zaradi tega se Slovenija po koncu predsedovanja lahko pohvali tudi z dogovori, ki so več let čakali nerešeni.
Kakor koli, prav s takšnimi dogovori je Slovenija dokazala, da se tudi stare članice lahko kaj naučijo od novih, niso le nove članice tiste, ki se morajo učiti.
“Ljudje iz strokovne ekipe za predsedovanje, ki so sedeli na številnih usklajevalnih sestankih, imajo polne beležnice številk mobilnih telefonov vplivnih uradnikov, s katerimi se osebno poznajo.”
Če je to glavni kapital predsedovanja potem je potrebno vse te ljudi takoj odpustiti. Namreč večina njih že nekaj časa postopa po Bruslju in bi ta “kapital” morali že imeti.
Darja,
zelo dobro zapisano. Res je glavni kapital to, da spoznaš ljudi, ki delujejo v sistemu odločanja. Kakorkoli je to obskurno, prej nas ni nihče poznal in tudi mi jih nismo osebno veliko. Samo, da ne bodo sedaj spet vse ekipe zamenjali, kot so to naredili po pristopnih pogajanjih, ko je bilo že veliko kapitala ustvarjenega in ga je pred predsedovanjem bilo potrebno na novo pridobiti.
@4ndr3j
No, ljudje iz strokovne ekipe za predsedovanje niso prej prav nič “postopali” po Bruslju, ampak so si nabirali izkušnje. Nekatere pomembne stike in telefonske številke so seveda pridobili že prej, veliko pa zaradi povsem drugačne odgovornosti in načina dela prav v času predsedovanja. A ne gre samo za stike in telefonske številke, ampak tudi za specifična znanja, ki bi lahko prispevala k večji profesionalizaciji državne uprave; kako bo to - če sploh - znala vnovčiti država, pa je seveda druga zgodba.
a mi lahko konkretno pojasnite jasna, katera so to specifična znanj, ki bi jih naj naši birokrati dobili od bruseljskih? In anj spomnim na besede prof. E. Erjavca, ki je na neki drugi temi zapisal, da so organizatorji ljudje, ki jim še lokalne trgovinice ne bi dal za voditi, da pa mastodona, kot je priprava rednih srečanj EU čisto korektno vodijo, saj se od njih en pričakuje nič drugega, kot da zorganizirajo oglede kmečkih turizmov po Slvoeniji in potem “cvetijo od samopomembnosti”, ko ga dobro prežrti eurokrati treplajo po ramenih. Specifična znanja - kar po vrstnem abecednem redu prosim konkretno z njimi.
Konkretno vam, James, ne morem pojasniti, ker sama ne delam v tem mastodontu. Poznam pa nekaj ljudi, in verjemite mi, da vodenje rednih srečanj ni zmeraj tako enostavno, kot pravite. Še posebej, kadar moraš spraviti skozi kakšno stvar, ki zahteva ogromno iskanja kompromisov, vijuganje med interesi različnih držav in lobiranje v ozadju - in takrat si mrzel, če ne obladaš specifičnega načina dela v EU, materije na svojem področju ter nimaš dostopa do nekaterih pomembnih telefonskih številk. Navzven se to seveda ne vidi, posledice pa so - zelo redko seveda kaj pride v medije. Sicer pa mislim, da je je v tem mastodontu res ogromno mlatenja prazne slame, vse preveč “cvetenja od samopomembnosti”, kor pravilno ugotavljate, a hkrati tudi čisto konkretne zadeve s konkretnimi učinki na države; če bomo imeli v Sloveniji in Bruslju ljudi, ki bodo dobro obvladali način funkcioniranja v EU in se v tem odlično znašli, bo možno kdaj tudi uveljaviti določene interese, sicer pa ne. Bomo samo statisti, ob obveznem jamranju, da smo pač premajhni, da bi lahko karkoli dosegli. Veliki igralci v EU resda več štejejo, a tudi majhni lahko kdaj kaj dosežejo - če stopijo skupaj. In če znajo.
Vam zagotavljam iz prve roke jasna, da delo v Bruslju ne zahteva nobe posebne “specifike dela”. Dela se popolnoma normalno in nič zelo drugače, kot se je npr. v Beogradu.
Tista s pomembnimi telefonskimi številkami je ravno tako pomembna v Bruslju, kot je v Spodnjem Dupleku - gre samo za hierarhično drugačen nivo in nobene specifike. Zbirokratizirano in utečeno ter po nedomišljenih pravilih, ki jih posameznik lahko razloži po svoje.
Ne, nobene evforičnosti - prevečkrat sem v Bruslju in telefonarim bruseljskim birokratom, ki kar lepo krožijo. Da je stvar velika? Pa dosti ljudi je na svetu in to je to.
Darja,
z večino vaših prispevkov se strinjam, s tem skoraj nič.
Konec predsedovanja, konec muzike.
Naslov pa popoln non sens.
ORGANIZACIJSKO je bilo predsedovanje dobro, VSEBINSKO razen Balkana, Kosova, POVPREČNO oz PODPOVPREČNO, Makedonije sploh pes ni povohal in s Hrvaško še več konfliktov kot običajno.
Medkulturni dialog pa itak ideja EP in so direktive prihajale od tam.
Slovenija je pridno ubogala.
Kar pa se novih služb tiče, V EU na pomebno mesto brez konkurza ne prideš, torej tudi ta ekipa tehnično zdresiranih kontaktov kaj dosti ne bo služila, dela ti nihče ne da na lepe oke.
In upajmo, da če vlada jeseni pakira, da ne bodo vsi zamenjani, kot so janševiki to napravili z vsemi, ki so se česa naučili v obdobju pristopnih pogajanj do leta 2004.
Na stalnem predstavništvu pa panika, KDO OSTANE, kdo gre, ljudje so še vedno brez odločb in preklinjajo MZZ, da je veselo, hehe.
Nemčija in Portugalska sta vsebinsko bili neprimerno boljši od Slovenije, pripraviti Lizbonsko pogodbo ni mačji kašelj in Nemčija je bila tu odločilna.
Hvaliti se z čem velikim nima smisla.