Glede angleških matematičnih učbenikov: res so grajeni na receptih in dokaj enostavni za razumevanje. Deloma tudi zato, da lahko učenci samostojno delajo, ko gre za hiter pregled snovi za nazaj. Na srečo pa pouk, vsaj ne pri vseh profesorjih, ne poteka tako. Učitelji se jih ne držijo kot pijanci plota in bodo dali zlasti tistim, ki zmorejo reševati zahtevnejše probleme, še dodatne naloge. Je pa očitno naravoslovje (zlasti matematika) pri nas kar zahtevno, saj so slovenski učenci tukaj v povprečju med boljšimi. Slabše nam gre pri tujih jezikih.

Glede nekaterih drugih predmetov - primerjala sem učbenike- pa moram reči, da velja obratno. Zlasti učbeniki slovenščine, ki sem jih imela v rokah, po mojem mnenju ne zahtevajo kaj prida logičnega in kritičnega razmišljanja. A spet je seveda veliko odvisno od učiteljev - ali postavljajo izzive, razvijajo diskusije itd.

Ne glede na to, kakšni so učbeniki, pa to danes res ne more biti več edini vir informacij, če hočeš nekoga naučiti samostojnega dela in zlasti tega, da zna sam poiskati informacije. Tako npr. pri znanosti v šoli v glavnem delajo eksperimente, terijo se naučijo iz posebnih internetnih strani, pa tudi sami morajo marsikaj poiskati, v testih pa potem preverjajo, kako dobro znajo vse to povezati in prenesti v nove situacije. Učbenik je bolj za okvirni, splošni pregled snovi.

Po mojem so zahodni sistemi (mogoče z izjemo ameriškega in še kakšnega), takole na splošno gledano, boljši v razvijanju določenih spretnosti in veščin, vzhodni pa v klasični splošni izobrazbi. Snov je pri nas nedvomno obsežnejša, ali pa je pridobljeno znanje pri večini učencev zares trajnostne narave, pa je že stvar druge diskusije.

@Dezutopia: se strinjam. Kakšen učinkoviti možen ukrep ima učitelj proti učencu, ki ga pošlje v 3 pm? Nobenega. Kaj ima proti takemu, ki iz laboratorija ukrade stvari? Nobenega. Otroku se nič ne more. Če nimaš instrumentov, s katerimi bi ohranjal red v razredu, samo izobraževanje ne more biti na visokem nivoju.

@jasna: s tvojim prvim odgovorom se nikakor ne morem strinjati. Vzami v roke preprosti npr. matematični srednješolski učbenik od zahodno usmerjenega šolskega sistema in npr. našega, ruskega, kitajskega ali pa pakistanskega. Pri nas je vse grajeno na razumevanju in logiki, za razliko od “ameriškega”, kjer je vse grajeno na receptih, navodil, kako razrešiti neki problem -> korak 1: naredi to, korak 2: naredi to. Vendar se pri nas pojavi druga težava … da je ta na razumevanju grajeni pristop mestoma preprosto pretežek za otroke in preprosto gre mimo njih. Tu je treba popravljat.

Še en preprosti primer iz prakse… mednarodna tekmovanja iz naravoslovja. Zahodne države preprosto dosegajo slabe rezultate, v primerjavi s sistemi, ki jim zahodnjaki pravimo, da so slabi. Na internetu je možno najti za vsako državo primere testov na šolah. Spet se pokaže primer, da so v tujini naloge točno dobesedno takšne, kot se jih obravnavalo in so iz učbenika. Samo številke so druge. Spomnimo se pri nas kakšnih testov iz fizike, kjer jih je večina vedno dobila 2.

Problem našega šolstva je, da se ni nobene konkurence med ustanovami in da je pri naravoslovnih predmetih prešlo iz logično-razumsko usmerjenega v zahodni sistem receptur. Slovenija ima trenutno po svetu precej strokovnjakov, bo pa jih vse manj, saj jih bodo zamenjali tisti iz “slabših šolskih sistemov”. Tudi družboslovni predmeti se mi zdijo pri nas primerno obsežni, priznavam pa, da bi lahko vključili več prakse. Nedolgo nazaj sem v Franciji v knjigarni vzel v roke njihov učbenik za zemljepis. Imel je bogih 40 strani in še to napisano z ogromno pisavo. Naš jih ima vsaj 3x več s 3x manjšo pisavo. Stavki v njihovem učbeniku pa so bili preprosto smešni.

“TIMSS pove, da slovenski učitelji matematike izstopajo po
stališču, da pri poučevanju matematike empatija do učencev ni pomembna, učitelji v državah z uspešnimi učenci pa empatijo do učencev po pomenu postavljajo pomembno višje. Slovenski učenci imajo v precej večjem deležu učitelje matematike, ki bi zamenjali zaposlitev, če bi le imeli priložnost, kot pa denimo uspešni učenci drugih držav(TIMSS).”

“Ugotovitve iz TIMSS kažejo tudi to, da slovenski učitelji izstopajo po količini časa,namenjenega načrtovanju pouka (16%, povpreèje 9%), manj časa pustijo učencem za samostojno delo (10%, povpreèje 15%), manj časa namenijo za kontrolke (8%, povprečje 11%) in več časa za frontalni pouk, administrativne in druge dolžnosti. V večjem deležu kot učitelji iz drugih držav, navajajo ovire, kot so heterogene značilnosti učencev, slaba oprema, nezadovoljujoči odnosi, nemotiviranost učencev in podobno.”