Več odpadkov je treba reciklirati in poskrbeti, da bo vsak posameznik v Evropi ustvaril čim manj smeti, so se strinjali evropski poslanci, ko so v drugem branju potrdili predlog direktive o recikliranju in preprečevanju nastajanja odpadkov in uveljavitvi splošnega pravila o petstopenjski hierarhiji odpadkov. Ko bo direktiva dokončno sprejeta in bo oblast sprejela ustrezne predpise za njen prenos v slovenski pravni red, bodo morali tudi prebivalci Slovenije začeti bolj dosledno ločevati odpadke in tudi zmanjšati kupe odvrženih smeti. Ampak potrošniki vsega ne morejo narediti sami.

Poostriti bo treba tudi predpise o kakovosti proizvodov, tako za proizvajalce kot uvoznike. Ceneno kitajsko in drugo blago, ki je velikokrat ustrezno zgolj za enkratno uporabo, bo moralo biti bodisi izdelano iz sestavin, ki jih je mogoče reciklirati in vnovič uporabiti ali pa ga bo treba prepovedati. Enako velja za elektroniko in druge aparate, ki se praviloma pokvarijo takoj po poteku garancijskega roka, zato se bolj izplača kupiti novega kot popraviti starega.

Ljudje bodo morali novim zahtevam prilagoditi tudi navade pri ravnanju s smetmi, najlažje bo šlo, če jih bo kršenje pravil udarilo po žepu - več smeti kot bodo ustvarili, več bodo plačali, manj kot bodo ločevali, več bodo plačevali. Direktiva seveda ne določa, kako bo posamezna članica zagotovila njeno uresničevanje, to bo odvisno odločitev od njenih nacionalnih oblasti. Ukrepe in sankcije bodo namreč predpisovale nacionalne vlade. Evropska komisija bo predpisala le ciljne količine za zmanjšanje kupov smeti in odpadkov na prebivalca.

Direktiva določa pravila za recikliranje in pripravo programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, obveznosti držav, hierarhijo ravnanja z odpadki ter uveljavlja načelo onesnaževalec plača. Evropska komisija naj bi pripravila ciljne vrednosti za zmanjševanje količine odpadkov. Sežiganje odpadkov direktiva med drugim opredeljuje kot vnovično uporabo (ne pa odstranjevanje) odpadkov, če so ob tem izpolnjena določena merila glede energetske učinkovitosti.

Britanska poslanka Caroline Jackson, ki je pripravila poročilo za obravnavo, pravi, da so predlog dolgo usklajevali. Opredelili so tudi, kaj pomeni pridobivanje energije iz odpadkov, kdaj je sežiganje dovoljeno in kdaj ne. Ta direktiva bo osnova za vse druge specifične evropske predpise o odpadkih.

Prebivalci EU in podjetja vsako leto odvržejo za 2 milijardi ton odpadkov, kar znese 3,5 tone na prebivalca. Največ odpadkov odvržejo ljudje v gospodinjstvih, med storitvenimi dejavnostmi jih ustvarijo največ trgovine in gostilne, med industrijskimi podjetji zlasti farmacija in tekstilna industrija. Veliko odpadkov nastane še v kmetijstvu, gradbeništvu, rudarstvu in energetiki. Leta 2005 je na odlagališčih končalo 49 odstotkov komunalnih odpadkov v EU, 18 odstotkov so jih sežgali, 27 odstotkov odpadkov so reciklirali ali kompostirali.

V EU se zdaj reciklira manj kot tretjina vseh odpadkov, v nekaterih državah članicah konča na odlagališčih kar 90 odstotkov odpadkov. So pa tudi članice, ki na odlagališča odpeljejo le še 10 odstotkov smeti. Slovenije seveda ni med slednjimi, saj ministrstvo za okolje čaka, da bo sprejeta nova direktiva o recikliranju in preprečevanju nastajanja odpadkov. Očitno se niso nič naučili pri direktivi o urejenosti odlagališč. Ker jim te direktive ni uspelo pravočasno prenesti v slovenski pravni red, so z evropske komisije marca lani dobili pisni opomin (to je prva stopnja ukrepanja proti članicam, ki kršijo predpise EU). Ministrstva očitno tudi podatki statističnega urada ne skrbijo, povečanje nevarnih odpadkov v gospodinjstvih za 46,1 odstotka jih očitno prav tako ne vznemirja.

Po podatkih statitičnega urada so v letu 2006 slovenska proizvodna in storitvena podjetja ustvarila slabih 6 milijonov ton odpadkov, kar je 6 odstotkov več kot leta 2005. Od tega je bilo predelanih dobrih 3,5 tone smeti, kar je 8 odstotkov več kot leta 2005. Hkrati pa se je v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 kar za 21 odstotkov zmanjšala količina interno predelanih odpadkov.

V letu 2006 je v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 5 910 356 ton odpadkov. V primerjavi z letom 2005 se je količina nastalih odpadkov povečala za 6 %. Največ odpadkov je nastalo v predelovalnih dejavnostih (39 %), potem v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in toplo vodo (26 %), sledi dejavnost gradbeništvo (19 %), preostalih 16 % pa v ostalih dejavnostih. V letu 2006 so interno predelali ali odstranili 42 % vseh odpadkov (kar je 16 % manj kot leto prej), 58 % odpadkov pa je bilo oddanih drugim v postopke predelave ali odstranjevanja (32 % več glede na leto 2005).

Komunalnih odpadkov so prebivalci Slovenije v letu 2006 v gospodinjstvih po podatkih statističnega urada ustvarili dobrih 865 tisoč ton, kar je 431 kilogramov na prebivalca in 1,18 kilograma na prebivalca na dan. Količina komunalnih odpadkov se je v letu 2006 v gospodinsjtvih v primerjavi z letom 2005 v Sloveniji povečala za 2,4 odstotka, količina nevarnih gospodinjskih odpadkov pa kar za 46,1 odstotka.

Poslanci evropskega parlamenta pravijo, da bi države morale ohraniti ustrezno raven varstva okolja in zagotavljati dovolj stroškovno učinkovitih možnosti za ravnanje z recikliranimi odpadki. Zato bi morali do leta 2020 sprejeti ukrepe, ki bi omogočili oblikovanje “družbe recikliranja”. To pomeni, da je treba količino gospodinjskih in drugih podobnih odpadkov (papir, kovine, steklo) za vnovično uporabo in recikliranje po teži povečati za najmanj 50 odstotkov, količino gradbenih odpadkov, odpadkov pri rušenju objektov, odpadkov iz proizvodnje in industrijskih odpadkov za vnovično uporabo in recikliranje prav tako po teži za najmanj 70 odstotkov. Države članice ne bi smele podpirati sežiganja sekundarnih surovin (ločenih materialov za predelavo, kot je papir) v sežigalnicah.

Direktiva določa ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Države bodo morale pripraviti načrte za upravljanje s smetmi in v petih letih po sprejetju direktive uvesti programe za preprečevanje njihovega nastajanja. Predlog direktive določa petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki:

1. preprečevanje in zmanjševanje
2. priprava za ponovno uporabo
3. recikliranje
4. druga predelava, npr. energetska predelava
5. odstranjevanje.

Zdaj bodo o dokončni potrditvi predloga direktive odločale države članice v okviru sveta EU. Poslanci evropskega parlamenta so v prvem branju februarja lani predlagali ostrejše pogoje, a so jih ministri, pristojni za okolje, v soglasju z evropsko komisijo omilili. Ta omiljen predlog so uskladili za drugo branje, zaradi tega pri dokončni potrditvi v svetu EU ne bi smelo biti zapletov.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |