Volja ljudstva in več kot 100-odstotni referendumski izidi
vojko, ponedeljek, 23. junij 2008No, pa smo tudi v Sloveniji dobili več kot 100-odstotne volilne, natančneje referendumske izide. Kako? Poglejte izide glasovanj o imenih pokrajin: za Goriško, denimo, je bilo 43,4 odstotka volivcev, za Severnoprimorsko pa 61,07 odstotka; ker je bilo proti Goriški 56,6 odstotka volivcev, proti Severnoprimorski pa 38, 93 odstotka, bi se iz tega še dalo sklepati, da je volivcem Severnoprimorska ‘prepričljivo’ bolj všeč (sta pa obe imeni skupaj dobili 104,47 odstotka glasov volivcev). A kaj narediti na jugozahodu države? Tam je za ime Južnoprimorska pokrajina glasovalo 47,89, za ime Obalno-kraška pa 39,45 odstotka volivcev; istočasno je bilo proti prvemu imenu 52,11, proti drugemu pa 60,55 odstotka volivcev. S 112,66 odstotki glasov sta bili zavrnjeni obe predlagani imeni, je pa res, da je eno dobilo večjo podporo; še sreča pravzaprav, da je bila zavrnjena tudi pokrajina sama. A to še ni vse, na vzhodu države bi lahko dobili pokrajino z dvema (združenima) imenoma, saj sta obe predlagani dobili večino: za ime Vzhodnoštajerska pokrajina je namreč glasovalo 61,64 odstotka volivcev, za ime Ptujsko-ormoška pokrajina pa 56,69 odstotka.
Glede na to, kako predstavniki vlade s premierom Janezom Janšo na čelu razlagajo izide posvetovalnega pokrajinskega referenduma, bi smeli sklepati, da bo vlada na podlagi izražene 118,33-odstotne volje volivcev zdaj pač predlagala ime Vzhodnoštajerska ptujsko-ormoška pokrajina; če bodo vladni možje v zgolj nekaj dneh, kakor je obljubil premier, osrednjeslovenskega hudiča na pol presekali (pravzaprav ga bo pristojni minister najverjetneje kar prežagal), ni vrag, da ne bi zmogli sestaviti še enega imena iz dveh, ki sta volivcem pri srcu. In vse skupaj dali ponovno v presojo volivcem (pa malce bolj ’spretno’ kot tokrat, prosim, ko je imel zaradi dveh glasovnic o imenu posamezni volivec več kot en glas).
Če pogledamo malce podrobneje, vladi po referendumski nedelji ‘manjkata’ dve pokrajini, pravzaprav tri, za štiri pa nima imen. Če misli spoštovati voljo ljudstva, torej ne more, denimo, kar razdeliti Osrednjeslovenske pokrajine ali vztrajati pri Južnoprimorski oziroma Obalno-kraški, ampak se mora o tem posvetovati z volivci. Pripraviti mora nov predlog razdelitve in poimenovanja pokrajin in znova razpisati posvetovalni referendum v (razdeljeni) Osrednjeslovenski, Južn0primorski oziroma Obalno-kraški in Vzhodnoštajerski oziroma Ormoško-ptujski pokrajini. Voljo volivcev je, je dejal Janša, ne glede na referendumsko udeležbo treba spoštovati: omenjene pokrajine ali njihova imena volivcem niso bila všeč, v slovenski ustavi in evropskih normah pa ni nobene določbe o tem, da je mnenje določenih (geografskih) skupin volivcev manj pomembno od mnenja drugih skupin volivcev.
Južni Primorci, vzhodni Štajerci, Zasavci, Kočevci, Domžalčani in drugi, ki se niso strinjali s sedanjimi vladnimi predlogi, imajo skratka vso pravico zahtevati, da vlada upošteva bodisi njihovo nedeljsko mnenje (in jih ne gnjavi več s takšno pokrajino oziroma imenom) bodisi, da jim ponudi v oceno nekaj drugega. V nasprotnem primeru se bo skoraj pol milijona volilnih upravičencev počutilo neenakopravne v primerjavi z 1,2 milijona volilnih upravičencev, katerih voljo kani vladi spoštovati. Tega, ‘polemiziranja s slovensko ustavo’, pa Janez Janša, ki da toliko na voljo ljudstva, gotovo noče.
Vprašanje je, če se bosta našla dva pravnika, ki se strinjata glede interpretacije referendumskih vprašanj. Bedasto je, da je bila konfuznost teh vprašanj jasna že od trenutka, ko so se pojavila, pa smo vseeno morali v tole neobvezujočo anketo za 2 mio €.
Izvirni greh je itak število regij, ki je ustrojeno po meri določenih občin vzhodne Slovenije. Si pa ne predstavljam kako bi izgledalo referendumsko vprašanje o številu regij v Sloveniji. Podobno, kot je bilo pri tem referendumu, bi se tudi o številu regij moral odločati nekdo drug in ne volilci.
Evropa od nas hoče NUTS 2 regije, mi ji z nasmeškom (vrednim vsaj 2 mio €) ponujamo NUTS 3 ali celo NUTS 4 (z vidika števila prebivalcev nekaterih regij).
Nisem se udeležil te farse od referenduma. Če mi za take bedarije jemljejo denar, jim svojega časa ne bom dajal.
Če je bilo jasno, da so največja bedarija posvetovalni referendumi, ki niso zavezujoči (kot da bi se naši politikantje kdaj zmenili za zavezujoče), temveč so samo ankete, je to farso našim oblastnikom uspelo postaviti še eno stopnjo više.
Naj že crkne ta demokracija, da bomo spet lahko živeli kot ljudje!
Haha, v Sok-Pukšičevi pokrajini so svojo falango očitno drilali da morajo glasovati za, pozabili pa so jim povedati da samo dvakrat oziroma da se morajo odločiti le za eno ime pokrajine. Ta referendum bi lahko izvedli s pomočjo VV, Vročega stola in enega računalnika.
A morda ni bil namen zadevo izvesti tako nelogicno, da izid vsak lahko interpretira po svoje? Sicer pa se slovenski oblastniki ne vedejo prav nic manj cinicno, arogantno in vzviseno kot se evropski drzavniki in funkcionarji obnasajo do Ircev, ki so si drznili zavrniti nic manj zapleteno in nerazumljivo lizbonsko pogodbo, kot je predlog slovenskih oblastnikov za razdelitev drzave na pokrajine.
volilna udeležba je povedala vse. Vsakršne druge interpretacije tega dejstva, tudi take, kot jih ponuja avtor prispevka, samo zamegljujejo dejstvo in so v prid neokomunistične oblasti v Sloveniji. Nimam pojma zakaj tako? Podobno, kot pri irskem ne za Lizbono. Zaradi užaljenosti velikih, katerih verni glasnogovornik je bila naša majhnost (sami smo jo naredili za miniaturo našo državo, da ne bo pomote) naj sedaj Irci iščejo odgovor, ki ga ultrazbirokratizirani Bruselj ni sposoben dati in to navkljub enormnim plačam evrobirokratov. Ista zblojenost v deželici, kjer so vrhunec civilne organiziranosti vaške veselice gasilcev. zakaj tako sprenevedanje tudi s strani pisca prispevka? A živi v strahu in je na delu samocenzura?
Referendum je absolutni fiasko - o tem govori neudeležba in to je tudi edino kar se lahko o njem zapiše. Pa čeprav bo kalimerovstvo in maščevalnost še tako velika je to potrebno zapisati.
Mogoče pa je to skrivanje podpisanih za nepodpisanimi, ki pa imamo svoj IP na računlaniku in jih je ravno tako lahko strah dejstva, da vse več blogerjev konča za zapahi (prebrano včeraj - gre pa za države z osebno svobodo, tržnim gospodarstvom in kar je še tega od človekovih pravic)
2 NUTS, 2 politicni stranki, 5 ministrstev in bi lahko znizali davke namesto novih 400 neproduktivnih delovnih mest v 14 pokrajin.
Narcisoidnost majhnih razlik je ze pripeljala do razpada YU. Irci z 1% prebivalstva so jo pokazali v EU. ZDA gredo naprej…
Uf, moram priznati, da te kolobocije glede pokrajin, različnega števila pokrajin, njihove “potrebnosti” ter vladnih naporov in spraševanja volilcev glede tega nič ne razumem. Pokrajine načeloma potrebujemo kot kohezijske pokrajine, torej zato, da bodo določene geografske enote po letu 2013 še upravičene do črpanja EU razvojnih sredstev. Ampak za kohezijsko regijo je minimalni pogoj vsaj 800,000 prebivalcev, zato ta sedanja kolobocija glede ustanavljanja nekakšnih mini pokrajin nima prav nobenega smisla.
Kar razumem, pa je to, da je vlada brezbrižno vrgla stran 4 milijone za nekaj, za kar se je zdelo vredno iti glasovat 11% volilcev. Zato je čas, da takšno vlado “odvolimo”, da ne zapravlja še več našega denarja za nekaj, kart ne povečuje naše blaginje.