Nano materiali ne prinašajo le prednosti, ampak tudi tveganja
darja, nedelja, 22. junij 2008Vse več izdelkov, ki jih potrošnik uporablja v vsakdanjem življenju, vsebuje nano delce (nano delec je 5000-krat manjši kot pika, ki jo naredimo na koncu stavka). Nanotehnologija ponuja izredne možnosti za industrijo, potrošnike, zaposlene, bolnike in okolje, piše evropska komisija, ki je razvoj te tehnologije uvrstila med tehnologije, kjer mora EU biti vodilna na svetu. Nanotehnologija bo omogočila pridobivanje več energije, bolj učinkovite proizvodne procese, povečanje spomina račulanikov, nova zdravila in zdravstvene metode, so navdušeni na evropski komisiji. Toda maja so ameriški znanstveniki objavili manj razveseljivo novico. Ugotavljajo, da ima lahko vdihavanje tankih ogljikovih nanocevk enak učinek na zdravje ljudi kot azbest. Zato so pozvali pristojne oblasti v državah in industrijo, naj pri razvoju nano tehnologije ne pozabijo na zdravje in varnost.
Temu pozivu so očitno sledili na evropski komisiji, kjer so se odločili za javno razpravo, da bi pridobili več znanja o nanotehnologiji in tudi zagotovili ustrezno varovanje narave, okolja in zdravja. Kakor je poročal Spiegel, nanodelce vsebujejo na primer krema za sončenje, zobna pasta, krema proti gubam, žvečilni gumi, nogavice, pleskarska barva. Ti mikroskopsko majhni delci omogočajo, da športna majica ne smrdi, ker nano delci iz srebra uničijo bakterije, krema za sončenje je prozorna, ker titanov dioksid v nano delcih blokira UV žarke, prepušča pa vidno svetlobo. Pri kremi proti gubam ti delci delujejo ravno nasprotno, mikrovozlički na kopalniških ploščicah omogočijo, da umazanija sama zdrsne z njih, kot kapljice vode z lotosa. To so koristni učinki.
Slabi pa so, da so nanodelci tako majhni, da prodrejo v celice, kjer verjetno delujejo kot pesek v motorju. Več poskusov na živalih je pokazalo, da lahko povzročijo nezaželjene reakcije, oslabijo lahko imenuski sistem, z vdihavanjem lahko prodrejo globoko v pljuča in prek pljučnih mehurčkov pridejo v krvni obtok in do možganov, kjer lahko pripomorejo k nastanku parkinsonove in alzheimerjeve bolezni. Trdnih dokazov za to sicer ni, piše Spiegel, a vedno znova znanstveniki objavljajo odkritja kot je nedavna študija, da ogljikove nanocevke morda učinkujejo enako kot azbest. Zaradi tega narašča skrb v znanstveni sferi, pa tudi organizacije za varstvo potrošnikov so se oglasile.
Na trgu je namreč že več kot 500 nano izdelkov in vsak teden pridejo na trg po trije novi, pravi Gerd Billen, vodja nemške zveze potrošnikov. Zaradi tega bi bilo treba poskrbeti za ustrezno označevanje teh izdelkov. Nanotehnologija je do zdaj veljala za novo, inovativno in moderno. Glede na zadnja znanstvena odkritja, lahko v prihodnjih letih tako kot jedrska energija in genska tehnologija postane vroča tema za prerekanja znanstvenikov in javnosti.
Evropska komisija sicer zagotavlja, da veljavna zakonodaja načeloma upošteva zdravstvene, okoljske in varnostne rizike, a hkrati tudi priznava, da bi jo morda bilo treba na podlagi novih znanstvenih dognanj dopolniti in spremeniti, recimo določiti nove mejne vrednosti. V svojem poročilu navaja nano materiale, ki jih industrija tačas proizvaja oziroma so na voljo na trgu, ne obravnava pa nano materialov, ki obstajajo v naravi oziroma so stranski proizvod, recimo pri sežiganju.
Products containing nanomaterials are already being mass-produced in areas such as food, electronics and cosmetics, but the political debate on regulating nanotechnologies only recently began. A lack of scientific knowledge and the absence of evidence of the health and safety hazards of nanotech, however, make regulation impossible. No government in the world has developed a specific nanotech regulation to date, but all stakeholders agree that more research on the health and environmental risks posed by nanoparticles is needed.
Nemška zveza za okolje in varovanje narave že zahteva moratorij za uporabo nano materialov v živilih. Ravno tam ti delci omogočajo čudeže, saj se praški z nano delci lepše sipajo, nanodelce živilska podjetja dodajajo za prenos vitaminov, z njimi nadomeščajo maščobe, omake so bolj tekoče, nanodelci preprečujejo, da klobasa postane siva. Kje in kako proizvajalci nano delce uporabljajo, je skrivnost. Živilska industrija noče povedati, katerim živilom jih dodaja. Znanstveniki pa svarijo, da se snov, ki jo raziskovalci v normalni velikosti poznajo leta, v obliki nano delca obnaša povsem drugače. Kar je do zdaj veljalo za mirno, postane agresivno, emulzije, ki bi morale ostati židke, postanejo tekoče, ogljik, ki je v normalni velikosti izolator, nenadoma močno prevaja elektriko.
Evropska komisija ne izključuje možnosti, da bo treba predpisati označevanje izdelkov, ki vsebujejo nano delce. A to očitno še ne bo kmalu, saj šele leta 2011 napoveduje poročilo o uveljavitvi veljavne zakonodaje o nano materialih.
As for labelling of products, the Commission does not exclude the possibility “that a need would be identified for specific labelling requirements” for nanomaterials. Until then, it says, nanomaterials must comply with the existing EU law on the labelling of products, warnings and other information for consumers on the properties of products.
2008: The Commission and EU agencies will start to review existing documents that support implementation of the various directives with regard to their applicability and appropriateness to nanomaterials.
2011: Commission will issue a progress report on the implementation of existing regulations on nanomaterials.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo |
|
|





A se kdo spomni, kako zelo pop se reklamira “mini”, potem “mikro” in danes “nano”? Vse kar je med nekaj nm (nano metri, milijardinka metra) in pod mikrometer (to je milijoninka metra) je kar naenkar nekaj novega? Bedasto, da bolj biti ne more. reaziskovalci na nano nivoju delajo že od začetka sodobne znanosti in na nano nivoju le-ta napreduje eneako hitro, kot na mikro ali mili ali makro ali giga ali tera.. nivoju. če si se včeraj šel terapije raka z vnosom citotoksične snovi z virusi ali plazmidi kot vektorji, danes tem vektorjem, ki so pravšnje velikosti, da so v intervalu nano rečeš nanoterapija raka i- iin si povečaš možnost pridobitve projekta saj si vendarle v nanotehnologiji. če smo včeraj merili inhalabilne delce v mikrovelikosti in smo ostalim manjšim (od dizelskega izpuha npr.) rekli respiratorni (pridejo v pljučne mešičke), jim danes rečemo nanodelci in svet se strese od strahu, če smo včeraj govorili o mobilnosti spojin v okolju z vezavo na koloidne delce, danes slednje imenujemo nanodelci in, eko nanotehnologija,.. sinteza nanomaterialov je stara, kot.. se razumemo? Fenomeni na nivoju “nano” so bili in so razikskovani. V kolikor se ogljikove cevke cepijo, kot azbestne (z ostrimi robovi, ki režejo pljučno tkivo) ni čudno, da govorimo o azbestozi,.. morfologija nikljevih oksidov je podoben primer poznan že desetletja,.. danes je pač postalo dovolj mikro-ta in populariziramo nano. Novosti pa seveda ni - molekularna biologija (proteinski in genski inženiring je že hitro v nano velikostih) zato nič ne bo bolja ali manj napredovala, novi materiali ravno tako ne, … nanodelci so danes nevarni ravno toliko in nič manj, kot so bili včeraj.
Moda pač. zakaj pa ne tudi v znanosti?
tveganja? Velika tveganja!
http://www.rumormillnews.com/c.....ead=127026
stara stvar samo novo ime. nano je samo poimenovanje delcev velikih od nekaj nanometrov pa do nekaj sto nanometrov - gre za perdpono, ki označuje prvo manjše od mikro. In to je to. tveganja in koristi so točno taki, kot so bili prej - samo ime imajo in so v košu vsi po velikostnem merilu. Da so to biološke makromolekule, umetno narejeni materiali, kot so različne annocevke, koloidni delci v iztoku iz čistilnih naprav ali odcednih vod iz odlagališč odpadkov, nanodelci iz dizelskega izpuha ali še bolje milijardokrat večja količina iz privatnih kurišč popularne biomase,.. počasi in še enkrat: danes nano ni nič bolj nevarno, kot včeraj, ko širša javnost še ni slišala za nano (slišala pa je za mikro)