Comments on: Skrivnost Janševe reinterpretacije preplonkanega govora

By: james

james — Thu, 26 Jun 2008 04:40:03 +0000

Dobro povedano Tomaž Štih. Sam ne vidim v tistih 12 letih nobene enosmerne zgodbe o uspehu pa tudi o neuspehu ne. Dodajam, da je bil velik neuspeh vsega prekucništva v SFRJ to, da smo državo najprej razbili - pomeni, da ni bilo dovolj sposobnih politikov, ki bi takratno državo v celoti popeljali v EU, in to prvo. In v tem leži še nadaljevanje začetka zgodbe. Prisiljeni zapustiti večjo državo, ki ni bila (niti za ceno smrti 200 000 njenih državljanov) pripravljena na minimalne demokratične spremembe smo, in to je dejstvo, izgubili pomemben del trga (kakršenkoliže da je bil), doživeli osamosvojitev z blokado mednarodne skupnosti, postavljali na noge državico s kriminalno denacionalizaciojo (to je izključno moje mnenje), ki je dosti bolj katastrofalna od današnje izrojene privatizacije in potem (gradualistično) pricepljali do EU in €. Po vojni je to enormni uspeh popolnoma primerljiv s Čehi in kompanijo. Abotno ponižujoče je vzhodne države (Beltska trojica) ponujati, kot neprtipravljene - še kako dobro so bile pripravljene in še kako izjemno tradicijo so imele te države - ne videti teh tradicij je strokovna (ekonomija, kot kraljica znanosti?) enotirnost.
In po zbirokratiziranem in nepreglednem stagniranju smo po 12 letih izgradnje sistema, ki je, kot v SFRK funkcioniral na dogovorih poznancev rekli, dosti take politike - in dobili maščevalne lastnike rdeče knjižice komunistične partije Jugoslavije, šolane od Moskve preko FSPN ombramboslovje do Kumrovca (Slivnik, Janša, Bavčar..), ki so, kot je to odlično opisal Jože P Damijan, brutalno izkoristili sistem, njihova neokomunistična vladavina pod parolami antikomunizma (?) pa se zrcali s popolnim obvladovanjem državnega medija in strahom vseh, da zapišejo karkoli pšreveč kritičnio na ostalih medijih - državnega medija na katerem se pojaviš, ko ljudej pričakujemo rezultate referenduma in namesto tega dobiš dramatičen govor vodje, ki zatrdi, da je 11% alfa in omega in, da je zmaga več kot 100%.
in nadaljevanje je pač, da poskusimo z opcijo, ki ima program jasno zapisan v nekaj izjemnih točkah, ki ima ljudi ki so ga sposobni izvesti in si ne delajo idealističnih iluzij - in slovenski liberalci so že eni od teh. In so v najožjem krogu izbora, ker ponujajo možnsot jasnih kriterijev, njihov izpolnjevanje in potem posameznik res lahko poskusi biti najboljši.
Sam pač v tem ne vidim večine iz današnje garniture in ne večine iz povoženih prejšnjih - torej se veselim nove ponudbe na trgu bodočih upravbljalcev države. Tisto kar je po komprosmiu, ki sem ga pripravljen sprejeti najbližje temu, kar smatram za možnost, da uspem v svoji državi (jaz najbolj in ne nujno vsepovsod tudi država, državljani da, država minimalno)

By: talon

talon — Wed, 25 Jun 2008 22:32:39 +0000

@Štih
Franci Kek v svojem odgovoru nikjer - muza pomagaj! - ne pravi, da bi klical Šurlo, ampak, da sta govorila… Še ena ‘libertarna’ insinuacija (in serija izpeljanih) vonabi intelektualca.

By: Igor Đukanović

Igor Đukanović — Wed, 25 Jun 2008 20:09:34 +0000

Vstop v EU sočasano s Slovaki in skoraj sočasno z Bolgari je uspeh Slovakov in Bolgarov. Oboji so vstopili pred Hrvaško, ki jo je njena desnica osamosvajala na še bolj egoističen način kot DEMOS. Kar seješ, to žalješ. Če ti je vseeno, koliko mrtvih bo v Bosni, samo da imaš ti 6% provizijo od prodaje orožja, pač malo dlje čakaš na carinsko unijo. Je to tako težko razumeti, dragi Tomaž?

P.S. V naslednjih desetletjih boš opazil, kako so Američani (ki so svetu dali AC&DC elektriko, radio, TV, telefon, film,računalnik,…) ves moralni kapital z Bushem zapravili in bodo v raznih čakalnicah podobno kot Slovenija zadnjih 17 let.

By: Tomaž Štih

Tomaž Štih — Wed, 25 Jun 2008 10:52:55 +0000

Na podtikanja in diagnoze o mojih ali željah drugih ljudi ne bi odgovarjal, predlagam da pri sebi razčistiš, kaj želiš s tem v pogovoru doseči. V EU pa smo vstopili hkrati z varšavskimi tekmicami in to ni velik uspeh Slovenije, ampak je velik uspeh naših varšavskih tekmic. Ne vem, zakaj se nekateri tako srdito izogibate temu preprostemu dejstvu.

By: MMM

MMM — Wed, 25 Jun 2008 09:02:25 +0000

TStih: V istih 12 letih so namreč v EU prišle in evro sprejele tudi članice varšavskega pakta, ki so bile ob osamosvojitvi za nas tretji svet.

Slovaska naj bi prva sprejela Euro 1. 1. 09.!? Zgodba bi bila drugacna samo z YU v EU 1990-ih ampak pesniki so nam omogocili dezelico z 2M prebivalcev obremenjenih z 50% davki in 5K$ zunanjega dolga. Pa sse ekonomisti so trdili, da je to boljsa resitev.

Srecan praznik osamosvojitve!

P.S. ZARES je potem neuresnicena zelja TStiha po libertarni stranki? Z Golobicem in Gantarjem sigurno

By: Tomaž Štih

Tomaž Štih — Wed, 25 Jun 2008 08:28:24 +0000

Kar se tiče programskih izhodišč imamo Liberalci in širša liberalna skupnost vsake dva tedna vsaj en programski dogodek. Prireditev ali okroglo mizo. Vendar nanjo nikoli ni nobenega levega novinarskega aktivista. In zato ne veš, kakšne so razlike med nami. Zadnja dva dogodka sta bili organizacija programske okrogle mize v Murski soboti ( http://www.sobotainfo.com/inde.....p;aid=2955 ) v angažmaju Liberalcev, organizacija gostovanja mednarodnega akademskega tabora liberalcev v Bohinju v angažmaju Libertarnega kluba ( http://www.languageofliberty.o.....ia2008.htm ). Za te dogodke ne veš zaradi medijske blokade, ki uradno “ne obstaja in je ni”; ker je pomembneje posvetiti pol ure prime tima anti-buševskim demonstrantom. Vsem štirim. Ta teden imamo stojnice v Kranju. V prihodnjih dneh bomo obiskali Primorje. O vseh teh dogodkih bomo obveščali medije. Na Delu, Dnevniku, mladini naslovimo poleg uredništva nekaj novinarjev in seveda vse arhiviramo, da se ti ljudje ne bi mogli v prihodnosti izgovarjati, da se to ni dogajalo in da o tem niso bili obveščeni.
Kar se tebi zdi kot nedelovanje je v resnici medijska blokada, ki jo počasi, vendar zagotovo prebijamo. Zaenkrat v obrobnih in alternativnih publikacijah. Zdaj je že mnogo lažje, kot je bilo pred šestimi meseci. Nismo pa še pri treh velikih intervjujih Gregorja Golobiča v Sobotni prilogi v petih mesecih. Toda zaradi tega se ne sekiramo - to ne bi uspelo niti predsedniku ZDA. To je rezervirano izključno za Gregorja Golobiča (morda pa bi isto vendarle uspelo še Slavoju Žižku, Hugu Chavezu in Osami Bin Ladnu, zaradi kompatibilnosti z uredniško politiko).

By: Tomaž Štih

Tomaž Štih — Wed, 25 Jun 2008 08:02:09 +0000

Volilec, ki zaradi EU in evra verjame v zgodbo o uspehu mora to razčistiti sam pri sebi. Spoštujem njegov pogled in njegovo mnenje. Vendar mu ne prilagajam svojega, da bi mu bil bolj všeč.

V istih 12 letih so namreč v EU prišle in evro sprejele tudi članice varšavskega pakta, ki so bile ob osamosvojitvi za nas tretji svet. Dve leti pozneje pa celo Romunija in Bolgarija. Če je uspeh, da nam je uspelo priti v EU hkrati z tekmicami iz varšavskega pakta za nas, kaj je potem to za naše vzhodne tekmece?

Hkrati bi opomnil na druge rezultate 12- letne vladavine LDS. Na najmlajše upokojence na svetu. Na eno najvišjih obdavčenosti na svetu. Na podaljšano delovno dobo. Na neprekinjeno divjo rast cen stanovanj in primankljaj ponudbe. Na nižje bodoče pokojnine. Na višje prispevke. Na vse ključne sisteme - zdravstvo, šolstvo, pokojnine - v večinskem državnem upravljanju. Na nedelujočo pravno državo. Na najvišji delež države v gospodarstvu v EU. Nenazadnje, na drobne, toda ilustrativne stvari. Na preprosto statistično dejstvo, da se je število stanujočih v državnih stanovanjih z neprofitno najemnino iz najvišjih dohodninskih razredov zvišalo iz 1.3% na 4% v zadnjih štirih letih njihove vladavine (ob takšnih podatkih te njihova navdušenost nad državno gradnjo stanovanj z neprofitno najemnino namesto deregulacije trga naenkrat ne čudi več).

Zgodba o uspehu je stvar percepcije in za marsikoga tudi čustev. Mene ne moti, če dejstvo, da imam zelo jasno sliko o tem, koliko smo zares napredovali - koga odvrne od podpore liberalizmu leta 2008. Še bistveno več jih je bilo proti leta 2004, pa se nam je zgodila inflacija in nacionalni interes - oboje rezultat gradualizma. In so videli, da je z gradualnostjo nekaj hudo narobe. Mnogi so si do danes premislili ter v mit zgodbe o uspehu prenehali verjeti. Če bi nam po spletu nesrečnih okoliščin znova zavladale te iste elite bo do leta 2012 takšnih, ki si bodo premislili še bistveno več.