Pivovarna Laško je v sredo izdala dve izjemno zanimivi izjavi za javnost, ki sami po sebi najlepše ilustrirata intelektualni domet fantov iz Laškega. Obe izjavi sta polni kontroverznosti, kar izdaja, da so prsti fantov iz Laškega hitrejši pri kapitalskem pokru kot njihove misli. Glava ne dohiteva več ogromnega kapitalskega telesa. Nekaj podobnega se je zgodilo dinozavrom.

Najbolj zanimiva je laška razlaga, zakaj je Infond Holding prodal 23-odstotni delež v Mercatorju. Prvič, zadeva je kontroverzna zato, ker Laščani v sporočilu za javnost uradno razlagajo, kaj in zakaj je njihov največji lastnik naredil, kar je naredil. Laščani so se v ihti očitno spozabili in pozabili na formalna lastniška razmerja in da bi v skladu temi razmerji to izjavo moralo dati vodstvo Infond Holdinga. Sploh v tistem delu, kjer uprava Pivovarne Laško razlaga o načrtih vodstva Infond Holdinga s sredstvi, ki jih bodo dobili s prodajo deleža v Mercatorju.

Kako lahko uprava Pivovarne Laško tako natančno ve, da bo njihov lastnik “sredstva od prodaje … investiral za nekatere strateške naložbe in prestrukturiranje svojega portfelja”? Ker Boško in Anica Šrot kot lastnika Atke Prima kot prve v verigi hierarhično kapitalsko povezanih družb, ki vodi do Infond Holdinga, poznata poslovno strategijo Infond Holdinga? Že že, toda še vedno je nekako nespodobno z vidika poslovnega bontona in skrajno nenavadno v poslovnem svetu, da Boško Šrot kot direktor Pivovarne Laško razlaga, kakšne globalne poslovne načrte in strategije s svojim kapitalskim portfeljem ima njegov glavni lastnik.

In drugič, Laščani pravijo, da “Pivovarna Laško nikoli ni izdala nacionalnega interesa … Zavedamo se, da skupina družb, ki proizvaja pivo in druge pijače z nekaj več kot 1600 zaposlenimi ni predmet nacionalnega interesa… So pa to zagotovo prva banka, prva zavarovalnica in prvi trgovec. Prevladujoče domače lastništvo teh podjetjih je zagotovo izredno pomembno za razvoj in ohranjanje slovenskih blagovnih znamk.” Dobro, všeč mi je, da Laščani več ne želijo, da je pivo slovenski vrhovni nacionalni interes. Nekaj s čim naša nacija obstane ali pade. Razumem, da jim je zdaj več do največje banke, največje zavarovalnice in do največjega trgovca. Ker jih pač še nimajo v lasti in bi radi, da bi cela nacija navijala za njih, ko jih bodo kapitalsko prevzemali.

Toda malce mi ne gre v račun, da so šli lastniki Pivovarne Laško prodat Mercator Avstrijcem, torej tujcem, če pa uprava Pivovarne Laško meni, da je Mercator eden izmed zadnjih treh največjih nacionalnih interesov Slovenije. Ups. Ta kontroverznost mi nekako ne paše v to zgodbo. Mar gre za nesoglasja med lastniki in upravo Pivovarne Laško glede definicije nacionalnega interesa? Verjetno ne, bolj verjetno je, da so bili Laščani spet nekoliko prehitri in nepremišljeni z jezikom. Lapsus linguae. Verjetno niso želeli na glas povedati, da je njihov lastnik Infond Holding le parkiral svoj delež pri Avstrijcih in da samo čaka na primeren politični trenutek, ko bo lahko uresničil svoj veliki nacionalni interes. Ko bosta zakonca Šrot ob največji pivovarni postala še večinska lastnika največjega trgovca. … in tako naprej vse do največje zavarovalnice in največje banke.

No, z vidika aktualnega trenutka je bolj kot te kontroverznosti in luknje v intelektualnem potencialu fantov iz Laškega zanimivo, zakaj Infond Holding dejansko prodaja Mercator. Seveda je tu uradna izjava vodstva Infondu kapitalsko podrejene družbe, da se je “Infond Holding odločil za prodajo 23 odstotkov delnic družbe Mercator zaradi postopkov Urada RS za varovanje konkurence Republike Slovenije (UVK) v zvezi s koncentracijo lastništva v omenjeni trgovski družbi. … Odločitev za prodajo je bila edina poslovno logična. Direktor UVK in nekateri vladni mediji, so že vnaprej napovedovali, da dovoljenja za prevzem Mercatorja ne bo. … Lastništvo brez upravljavskih pravic je namreč za delniško družbo nesprejemljivo in poslovno nesmotrno.” Neverjetno, kako dobro je vodstvo Pivovarne Laško seznanjeno s strateškimi in taktičnimi razmisleki njihovega lastnika Infonda Holdinga. In vodstvo Infond Holdinga je neverjetno benevolentno, ko piarovsko funkcijo prepušča svoji podrejeni družbi.

Toda zakaj svojega – kontrolnega – deleža v Mercatorju potem ni prodala tudi Pivovarna Laško? Zato je najbolj verjetna razlaga, ki jo v svojem komentarju ponuja Vojko – da gre za poskus “mirovne ponudbe” Janezu Janši. Kot pravi Vojko: “Jani Soršak in tisti, ki ste za njim, če nam dovolite umik iz Mercatorja (kamor tako in tako nismo hoteli, smo pa bili pripravljeni braniti nacionalni interes, ker ste vi tako hoteli) bomo zadovoljni s tistim, kar imamo - tega pa niti ni tako zelo veliko, sploh pa imamo veliko kreditov - in vam ne bomo več križali poti, vam se pa tudi ne bo treba več vtikati v nas, ker se nimamo več za nacionalni interes.”

Toda bo Janši ta laška ponudba dovolj visoka, da bi jo sprejel? Oziroma: kaj vse mora Boško Šrot še prodati, da ga bo Janša spet maral? Odgovor na to vprašanje je ključen za politično situacijo v naslednjih mesecih ter morda celo za naslednji mandat. Je pa seveda odvisen od pogajalske moči obeh strani ter od aktualnih potreb ene in druge strani. Po eni strani Janša vse od prvega leta mandata še ni bil v tako ugodnem položaju kot sedaj. Na eni strani razsuta in nesposobna opozicija, ki ne obvlada metod političnega dela opozicije, na drugi pa jahanje na valu javnega odobravanja Janševega boja proti umazanim in zlim tajkunom. Po drugi strani pa Laščani - ki sicer še nikoli niso bili tako lastniško konsolidirani in kapitalsko močni ter politično in medijsko podprti - še nikoli niso imeli tako slabega imidža v javnosti. Nič jim ne pomagajo ne vsi njihovi časopisi in revije, ne Boškov brat, ki vodi eno izmed vladnih strank, ne stotine milijonov evrov kapitala, ki jih imajo pod nadzorom. Nekateri pravijo, da so Laščani pripravljeni prodati vse, vse občutljive naložbe, Mercator, Delo, Slovenske novice, Večer, Mag in se spet ukvarjati samo s svojo osnovno dejavnostjo … ter seveda z upravljanjem ostalih kapitalskih naložb. Samo, da bi jih Janša pustil pri miru.

Saj ne, da Janša ne bi bil pripravljen pozabiti na veliko prevaro Boška in Andrijane in da se ne bi dal »pustiti prepričati«. Z lahkoto bi spet »zahandlal« odpustek Bošku Šrotu za možnost uporabe Dela in Večera v tem predvolilnem času. Saj bi, toda javnost pričakuje Boška Šrota v policijski marici. Basta! Če Janša javnosti tega ne bo dal, se ji bo izneveril. In zbogom zmaga na volitvah. Zato se bo Boško Šrot težko odkupil Janši, tudi če Janši podari vse svoje časopise, tudi če se odpove Atki Primi in jo nameni za dobrodelne namene, in tudi če podari še hišo svoje mame povrhu. Javnost drži palec navzdol. “Oprosti, Boško, volja ljudstva je pomembnejša od moje. You’re dead meat.”

V resnici je v tem trenutku anticipirana slika Boška Šrota v policijski marici za Janšo bistveno večji kapital kot možnost dobiti na uporabo časopisa Delo in Večer. Po volitvah bo pa seveda spet drugače …

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |