Mediji potrebujejo dobiček, da lahko ščitijo svojo neodvisnost
darja, torek, 17. junij 2008Kakovost informacij in njihova profitabilnost sta ključni jamstvi za zaščito svobode medijev, ugotavljajo udeleženci svetovnega medijskega kongresa v Beogradu v organizaciji Mednarodnega inštituta za tisk (IPI). Kot vsaka druga industrija tudi mediji potrebujejo dobiček, da lahko ščitijo svojo neodvisnost od vlade in zasebnih podjetij, pravi Vuslat Doğan Sabancı, predsednica uprave tuškega dnevnega časopisa Hürriyet. V razpravi na temo, ali tekma za dobiček duši medije in medijsko svobodo, je dejala, da kreativnost v pisanju in kakovost vesti ohranjata medijsko industrijo in ji omogočata, da se odziva na izzive tranzicije in globalizacije.
“Novi mediji prek interneta imajo velik vpliv na družbo in ni ji mogoče obravnavati kot grožnjo. Lahko sodelujemo pri transformaciji in uporabljamo nove medije. V nasprotnem primeru je igra končana,” je dejala Vuslat Doğan Sabancı. Tudi Michael Ringier, predstavnik znane švicarske založniške hiše Ringier, je prepričan, da so nove tehnologije spremenile medijski trg, da bralci vse raje berejo spletne izdaje kot v kiosku kupijo časopis. Danes je po njegovih besedah mogoče prodati le ekskluzivo, ker so ljudje pripravljeni kupiti le časopis, ki ima eksluzivne novice. Opaža, da se tabloidi lažje prilagajajo tem novim zahtevam kot resni tisk.
David Montgomery iz britanske skupine Mecom (v Berliner Tageszeitug se kot lastnik ni izkazal) je dejal, da tiskani mediji nimajo več monopola nad udarnimi novicami, ljudje se raje odločijo za internetne izdaje, ker so bolj svobodne in tam lahko preberejo novice, ki jih v časopisih ni.
V razpravi o blogih so udeleženci kongresa ugotovili, da bralcem te objave omogočajo hiter odziv in njihovi avtorji za razliko od novinarjev v tiskanih medijih takoj objavijo svoje mnenje. Več urednikov evropskih in ameriških blogov je dejalo, da na začetku z blogi ni mogoče ustvarjati dobička, delati je treba celo z izgubo, toda z naraščanjem števila obiskovalcev se povečajo možnosti za objavo oglasov in za služenje denarja.
Razlika između tradicionalnih medija i Interneta je u interaktivnosti i upravo zbog toga očekuje se da će novi mediji nastaviti da rastu. Postoji opasnost da se posredstvom Interneta sprovodi kontrola države, ali i mogućnost da se manipuliše javnim mnjenjem, jedan je od zaključaka tog razgovora.
Roy Greenslade, profesor za novinarstvo na City University London, pa ocenjuje, da so mediji v obdobju tranzicije, ko imamo na voljo informacije v tiskani in elektronski obliki.
Objavljeno pod mediji in splet |
|
|





Tudi BBC znižuje standarde:
“When I started at BBC, the model of a foreign correspondent was of a slightly detached boffin,” he said. “These people were like the Mark Tullys of this world, who knew everything about India and everybody worth knowing in the Indian elite.
“That’s all gone. The reporters who know their country now are rare phenomena. What the BBC needs now are young, enthusiastic, energetic people prepared to speak to the World Service one minute, then file 600 words for online and go on to Five Live straight after for a two-way. In such conditions basic reporting, let alone investigative reporting, is impossible.”
http://blogs.guardian.co.uk/gr.....bc_fo.html