Gospodarska rast novih članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope je bila v letu 2007 spet za 3,5 odstotne točke višja kot v starih članicah, ugotavlja v svoji študiji Vasily Astrov, izvedenec dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske raziskave (WIIW). Dve novi članici, Slovenija in Češka, sta po realnem bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca glede na kupno moč že prehiteli najmanj razvito staro članico Portugalsko. Slovenija se srednjeročno po tem kazalniku lahko približa Grčiji, ki je lani dosegla 98 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU. V povprečju so nove članice EU še zmeraj bistveno revnejše kot stare članice EU. Njihov BDP na prebivalca namreč znaša le 56 odstotkov povprečja v EU.

Slovenski BDP na prebivalca je v letu 2007 dosegel 90 odstotkov evropskega povprečja, češki 81 odstotkov in slovaški 68 odstotkov. Na repu sta s 40 odstotki Romunija in 38 odstotki Bolgarija. Njun BDP na prebivalca je nižji kot na Hrvaškem, kjer je lani po podatkih WIIW dosegel 53 odstotkov evropskega povprečja. Slovenija je še daleč od Avstrije, ki ima za 28 odstotkov višji BDP na prebivalca, kot znaša evropsko povprečje. Avstrijci so tudi uspešnejši od povprečja starih 15 članic EU, ki je za 12 odstotkov višje od povprečja vseh 27 članic EU.

V vseh nekdanjih socialističnih državah razen v Ukrajini je bil lani BDP višji kot leta 1989 oziroma 1990. Za Slovenijo Astrov navaja, da je imela leta 1990 za 60,8 odstotka nižji BDP kot lani, leta 2000 pa je bil njen BDP za 34 odstotkov nižji kot leta 2007. Še bolj kot Sloveniji je od leta 1990 do lani uspelo BDP povečati Estoniji (za 65 odstotkov) in Poljski (za 69 odstotkov). Od leta 2000 do lani pa so imele največjo rast Baltiške države - Latvija (za 83 odstotkov), Estonija (za 77 odstotkov) in Litva (za 70 odstotkov). Hrvaška je svoj BDP od leta 1990 do lani povečala le za 19,7 odstotka, od leta 2000 do lani pa za 39,8 odstotka. Avstrijci so imeli lani za 47,6 odstotka višji BDP kot leta 1990, od leta 2000 do lani pa so ga povečali le za 14,8 odstotka.

Economic growth in Central and East European countries (CEECs) in 2007 was driven primarily by the strong domestic demand, especially for consumer goods. The latter resulted from both higher incomes (particularly in Central Europe’s new EU countries) and expanding household credit (elsewhere), although the pace of credit expansion has slowed down somewhat, not least due to government efforts to avoid excessive “overheating”. Another distinction between these two country groups has been in the sectoral patterns of growth: the main growth engine was industry in the Central European new EU countries and the services sector elsewhere.

Z izjemo Romunije in baltiških držav je bila visoka rast industrijske proizvodnje lani glavni motor gospodarske rasti v novih članicah EU iz Vzhodne in Srednje Evrope. Češka in slovaška rast je temeljila na proizvodnji avtomobilov, madžarska na proizvodnji elektronike, bolgarska in romunska na proizvodnji tekstila (na koncu tudi avtomobilov in elektronike). V Sloveniji je bila lani bruto industrijska proizvodnja realno za 7 odstotkov višja kot leta 2006, letos se bo v primerjavi z lani povečala za 4 odstotke, piše v študiji WIIW. Lani je bila slovenska bruto industrijska proizvodnja po teh podatkih ralno za 10 odstotkov višja kot leta 1990 in za 31,3 odstotka višja kot leta 2000. Med novimi članicami je lani imela največjo realno rast bruto industrijske proizvodnje Slovaška (za 13 odstotkov). Lanska rast na Hrvaškem je dosegla 5,7 odstotka, v primerjavi z letom 1990 je bila lani v tej državi nižja za 15 odstotkov, v primerjavi z letom 2000 pa višja za 40 odstotkov. V 10 novih članicah EU je bila lani bruto industrijska proizvodnja za 49 odstotkov višja kot leta 1990, v primerjavi z letom 2000 pa se je povečala za 56 odstotkov.

Kljub občutni rasti plač v novih članicah in nominalnem razvrednotenju več nacionalnih valut v primerjavi z evrom so se zaradi občutnega dviga produktivnosti stroški dela v teh državah v zadnjih treh letih v povprečju povečali za manj kot 10 odstotkov. Zaradi se konkurenčnost teh držav ni bistveno zmanjšala. Dvig plač njihove konkurenčnosti toliko časa ne bo ogrožala, dokler bo višje stroške in cene mogoče upravičiti z boljšo kakovostjo izdelkov, pravi Vasily Astrov.

Po njegovi oceni bo letošnja gospodarska rast v novih članicah EU dosegla okrog 5 odstotkov, to bo za dobro odstotno točko manj kot lani, bo pa še zmeraj ostala za približno 3 odstotne točke višja kot v starih 15 članicah Unije. Glavni razlog za upočasnitev gospodarske rasti v novih članicah so ostrejši pogoji bank pri dodeljevanju posojil. Zaradi tega se bosta zmanjšala predvsem zasebna potrošnja, pa tudi nakup nepremičnin. Delno bo rast zavrla tudi inflacija. Investicije podjetij ne bodo bistveno manjše, ker jih večinoma financirajo z lastnimi sredstvi. Prav tako ni pričakovati občutnega zmanjšanja neposrednih tujih investicij v nekdanje socialistične države, izjema so lahko le države Zahodnega Balkana. Za investicije javnega sektorja bodo nove članice EU tudi letos dobile del denarja iz proračuna EU. V prihodnjih letih naj bi ta sredstva dosegla 1 do 3 odstotke BDP.

The current turbulence in the global financial markets and a slowdown in Western Europe should dampen the CEECs’ growth prospects in 2008 only marginally. The speed of their real convergence to the EU 15 will most probably stay at around 3.5 percentage points on average. Hungary’s economic growth should even pick up slightly, as consumer demand will gradually recover from the adverse effects of last year’s budget consolidation. At the same time, in Latvia and Estonia, “hard landing” following a protracted period of demand overheating appears inevitable. The prospects of EU accession for a number of Southeast European countries have recently improved and should contribute to the region’s overall stability and economic development. However, Serbia might suffer from the recent “Kosovo crisis” and the potentially destabilising consequences of the recent fiscal loosening ahead of the parliamentary elections in May 2008, whereas Turkey remains vulnerable to fluctuations in the world financial markets.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |