En krak južnega plinovoda, po katerem bo Rusija dobavljala plin Italiji, bo šel tudi prek Slovenije, je po pisanju ruskega poslovnega časnika RosBusinessConsulting povedal predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller. Če ta trditev drži in bo Gazprom po plinovodu, ki bo stal 10 milijard evrov, po letu 2013 res začel pošiljati v Italijo 30 milijard kubičnih metrov plina, je vprašanje, kaj bo s tem pridobila Slovenija. Odgovor je odvisen od tega, ali bo ves plin zakupil zakupil italijanski energetski gigant Eni ali ga bo kaj na voljo tudi za države, čez katere bo plinovod potekal. To bo vsekakor del dogovora o poteku trase plinovoda.

Za Slovenijo bi bil ta plinovod vsekakor pomemben. Že zdaj nacionalni dobavitelj Geoplin približno 55 odstotkov od dobre milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kolikor znaša letna poraba, kupi v Rusiji. Do Slovenije ta plin pride po ceveh prek Ukrajine, kjer pa prihaja do napetosti. Zaradi tega je dobro imeti možnost transporta še po alternativnem plinovodu. Pa še tranzitni plinovod čez Avstrijo in Češko je precej zaseden in je težko dobiti dodaten prostor.

Največji slovenski porabnik zemeljskega plina je sicer Nafta Petrochem, ker je njegova surovina. Ta družba porabi 10 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Pred leti so v Nafti že načrtovali, da bi dogradili manjkajoči plinovod do Madžarske in zmanjšali odvisnost od Geoplina, a je zamisel zaradi lobiranja Geoplina pri takratni vladi padla v vodo še preden so projekt začeli resno načrtovati. Traso novega plinovoda Južni tok bi lahko prilagodili načrtom za gradnjo nove plinske elektrarne v Kidričevem, ki ga je sedanja vlada sicer zamrznila. Projekt so skupaj začeli pripravljati Talum, holding Slovenske elektrarne in avstrijski Verbund. Cena plina sicer raste, ker se oblikuje na podlagi cene nafte, a raste tudi poraba električne energije. Plinska elektrarna spusti v zrak bistveno manj ogljikovega dioksida kot elektrarna na premog. Poleg tega ima Geoplin v Kidričevem kompresorsko postajo, ki je namenjena dvigu pritiska v ceveh, zato je po njih mogoče transportirati več plina, zlasti na Hrvaško, ki prek Slovenije dobiva del plina. Slovenija bo dodatni plin rabila tudi za termoelektrarno Šoštanj, ki je pred dobrim mesecem dni že odprla prvo plinsko turbino, letos ji bodo dodali še drugo.

Da je dobro imeti več virov, so v začetku leta 2006, ko je izbruhnila prva rusko-ukrajinska kriza, najbolj občutili Britanci. Ko jim je začelo primanjkovati zalog, so dobesedno rotili druge članice EU, naj jim pomagajo s svojimi zalogami, pa niso bili uslišani. Niti kubičnega metra ga niso dobili. Imeli so srečo, da je bil spor med Rusijo in Ukrajino razmeroma hitro rešen. Poljaki se prav tako bojijo, da utegnejo v prihodnje ostati brez plina, če bo Nemčija za dobavo ruskega plina dogradila načrtovani plinovod pod Severnim morjem. Pritisk na reševanje novih sporov med Rusi in Ukrajinci bi bil v tem primeru manjši in oskrba manj zanesljiva, se bojijo Poljaki.

Prek Madžarske, sicer daleč od meje s Slovenijo, je načrtovan tudi plinovod Nabucco, s katerim si namerava dodatni plin zagotoviti Avstrija. Ta plinovod, prek katerega nameravajo letno prav tako transportirati 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, je pomemben predvsem zaradi tega, ker bo dograjen za dobavo plina iz Kaspijske regije in tudi Irana, zato bo konkurenca ruskemu plinu. Graditi ga nameravajo začeti v prihodnjem letu in dokončati leta 2012. Slovenija bi do tega plina lahko prišla prek Madžarske. Zdaj Geoplin približno 35 odstotkov zemeljskega plina kupi še v Alžiriji, dobiva ga prek Italije, 10 odstotkov pa ga uvozi iz Avstrije, kjer ima najeto skladišče.

Po podatkih agencije za energijo zemeljski plin v Sloveniji uporablja 164 velikih industrijskih podjetij in približno 100 tisoč gospodinjstev. Zemeljski plin ima v oskrbi s primarnimi energenti 15-odstotni delež. V EU znaša poraba zemeljskega plina 510 milijard kubičnih metrov na leto, od tega ga 300 milijard kubičnih metrov uvozi. Največ ga dobi iz Rusije, Madžari ga od tam dobijo recimo 68 odstotkov, Čehi 79 odstotkov, Poljska in Avstrija po 65 odstotkov. Zemeljski plin je sicer mogoče tudi utekočiniti in ga pripeljati z ladjo, a to je še zmeraj precej dražje kot transport po ceveh.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |