Poglejte te nasmejane, odkrite oči, zazrite se globoko vanje in prave besede vam bodo kar same prišle na misel. Očitki, da je to predvolilna kampanja na račun davkoplačevalcev so smešni. To govorijo tisti, ki so pred prejšnjimi volitvami počeli isto in tedaj trdili, da samo obveščajo javnost. Pa jim nihče ni ugovarjal. Ko pa mi danes poskušamo državljane obvestiti o tistem, kar mediji načrtno zamolčujejo, je pa ogenj v strehi. To so dvojna merila. Slovenija danes v rumeni in modri barvi je torej na pravi poti, ‘kaj vse bi dali naši predniki, ki so se skozi stoletja trdno borili za preživetje in svobodo na slovenski zemlji, da bi doživeli ta čas’. Izdala vladna služba za razvoj, natisnjeno (Eurograf, kjer so poskrbeli že za več vladnih brošur) 731.000-krat, za vsak primer pa še v spletu kot ‘blog’ na ogled postavljeno.
Slovenija danes je uspešna, Veliki koraki naprej, Ostajamo skrbna država, Veliko več ljudi ima delo, Plače in pokojnine so pravičnejše, Spodbujamo podjetne, Več vlagamo v znanje, Izboljšali smo izobraževanje, Znižali smo davke, Pocenili smo državo, Država dela za ljudi, Skrbimo za okolje.
Po (med)naslovih sodeč je bila Slovenija, če parafraziram star aforizem, pred štirimi leti na robu prepada, od takrat pa je naredila velike korake naprej (samo v pogledu ’skrbnosti’ je ostala nekje tam, kjer je bila) in še več jih bo, če … Če bodo, kajpak, volivci doumeli, kako modro in tenkočutno vlado imajo in zato 22. junija in še posebej 21. septembra ne bodo omahovali s pravilno odločitvijo. Ve se, katera je to, kajti tudi Slovenija jutri je v rumeni in modri barvi.
Bojim se, da rumeni tisk Sloveniji ne bo prinesel modrosti.
Naj utemeljim. Na mojem področju (znanost) brošurica trdi, da se državni delež pri finansiranju znanosti le počasi znižuje proti 1,3% BDP. Resnica je daleč od tega. V teh 1,3% so zajeti tudi vsi socialni transferji za študente (od bonov za kosila dalje). Dejansko država znanosti in visokemu šolstvu namenja le 0,8% BDP. In medtem, ko pri vojaškem proračunu nimam nič proti kreativnemu računovodstvu, s katerim bi NATO prepričali, da se približujemo ciljnim 2% BDP za vojaške izdatke, pa me iritira, da glede R&R lažemo sami sebi.
@Igor \’\'Na mojem področju (znanost) brošurica trdi, da se državni delež pri finansiranju znanosti le počasi znižuje proti 1,3% BDP\’\’ Jaz pa te navedbe v brošurici ne najdem. Pa sploh je nekam čudna ta navedba. Pa še malce mešaš financiranje znanosti in visokega šolstva.
V brošurici namreč piše takole \’\'Povečali smo vlaganje v raziskave in razvoj - v letu 2006 smo za to namenili 1,59 % bruto domačega proizvoda\’\’ Torej od tega delež državnih proračunskih sredstev znaša cca 0,6% BDP (ostalo odpade na zasebna sredstva).
Podatki za financiranje visokega šolstva pa so malce drugačni, namreč za terciarno (visokošolsko) izobraževanje so res izdatki znašali 1,3% BDP, pri čemer javni (proračunski) 0,96% BDP in zasebni 0,29%. Tole so podatki SURSA.http://www.stat.si/PrikaziDatoteko.aspx?id=1509
Tako, da tvoja navedba o tem, da 0,8% kar država namenja znanosti in visokemu šolstvu, ne drži. Jabolk in hrušk pač ne gre kar tako seštevati.
Politicnim strankam bomo davkoplacevalci prek referenduma o pokrajinah placali se 3 milijone evrov za prevolilno kampanjo. Pa nikome nista. Uradni razlogi za povolilni dvig davkov - ne glede na to, kdo bo na oblasti -, bodo seveda povsem drugi.
Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.
vojko,
sobota, 25. oktober 2008
Ena od velikih napak, ki je bila storjena v Sloveniji, je bila pretirana obramba podjetij pred vplivom države. To je namreč vodilo v menedžerske odkupe z lastnimi deleži, s čimer so se podjetja kapitalsko osiromašila. Podjetjem se je odvzel potencial rasti, banke pa so obremenili z zastavo delnic, katerih vrednost je zdaj strmo padla. Če [...]
vojko,
četrtek, 11. september 2008
Danes je torej zunanji minister Dimitrij Rupel (in z njim vlada) dobil še drugo košarico iz Helsinkov.
V noti je pojasnjeno, da primer Patria trenutno preiskujejo policisti, da finska vlada ne bo komentirala kriminalistične preiskave v teku, in da imajo odgovornost za dokumente v kriminalistični preiskavi samo pristojni, neodvisni organi, kot sta policija in finsko pravosodje, [...]
darja,
petek, 7. november 2008
Polovica od 180 ljudi, ki jih bo odpustil Elan - njegov lastnik je Skimar -, je zaposlenih v razvoju in marketingu, je za Dnevnik povedal predsednik uprave Skimarja Ivan Štrlekar. Odpuščal bo torej ljudi, ki bi jih prav zdaj najbolj potreboval. Elan bo tako postal torej še eno podjetje v Sloveniji, ki bo postopno ukinilo [...]
vojko,
petek, 18. april 2008
Torej, če opozicija podpira pokrajine, potem ne potrebujemo referenduma, ker imamo 2/3 večino. Če pa ne podpirajo pokrajin, potem pa pokrajin ne bo, ker potrebujemo 2/3 večino za izglasovanje najpomembnejše zakonodaje. Torej je predlog za to, da se gre na posvetovalni referendum, ki ni obvezujoč, zgolj trošenje denarja in zavajanje ljudi.
Janez Janša, predsednik vlade, na [...]
Samo da se veliki koraki naprej ne spremenijo v skoke.
> Slovenija jutri je v rumeni in modri barvi.
Bojim se, da rumeni tisk Sloveniji ne bo prinesel modrosti.
Naj utemeljim. Na mojem področju (znanost) brošurica trdi, da se državni delež pri finansiranju znanosti le počasi znižuje proti 1,3% BDP. Resnica je daleč od tega. V teh 1,3% so zajeti tudi vsi socialni transferji za študente (od bonov za kosila dalje). Dejansko država znanosti in visokemu šolstvu namenja le 0,8% BDP. In medtem, ko pri vojaškem proračunu nimam nič proti kreativnemu računovodstvu, s katerim bi NATO prepričali, da se približujemo ciljnim 2% BDP za vojaške izdatke, pa me iritira, da glede R&R lažemo sami sebi.
@Igor \’\'Na mojem področju (znanost) brošurica trdi, da se državni delež pri finansiranju znanosti le počasi znižuje proti 1,3% BDP\’\’ Jaz pa te navedbe v brošurici ne najdem. Pa sploh je nekam čudna ta navedba. Pa še malce mešaš financiranje znanosti in visokega šolstva.
V brošurici namreč piše takole \’\'Povečali smo vlaganje v raziskave in razvoj - v letu 2006 smo za to namenili 1,59 % bruto domačega proizvoda\’\’ Torej od tega delež državnih proračunskih sredstev znaša cca 0,6% BDP (ostalo odpade na zasebna sredstva).
Podatki za financiranje visokega šolstva pa so malce drugačni, namreč za terciarno (visokošolsko) izobraževanje so res izdatki znašali 1,3% BDP, pri čemer javni (proračunski) 0,96% BDP in zasebni 0,29%. Tole so podatki SURSA.http://www.stat.si/PrikaziDatoteko.aspx?id=1509
Tako, da tvoja navedba o tem, da 0,8% kar država namenja znanosti in visokemu šolstvu, ne drži. Jabolk in hrušk pač ne gre kar tako seštevati.
Politicnim strankam bomo davkoplacevalci prek referenduma o pokrajinah placali se 3 milijone evrov za prevolilno kampanjo. Pa nikome nista. Uradni razlogi za povolilni dvig davkov - ne glede na to, kdo bo na oblasti -, bodo seveda povsem drugi.
Analitik Tanko in fanatik Dimitrij:
http://www.youtube.com/watch?v=YOy1IflGprE
http://www.youtube.com/watch?v=1OcfuvnivzY
Andreja, se opravičujem za dezinforamacijo. Pomešal sem več različnih vladnih virov. Sorry.