Čeprav je delovnopravna zakonodaja v pristojnosti držav članic EU, osnovne pogoje za določanje delovnega časa določa evopska direktiva iz leta 2003. Ker je sodišče evropskih skupnosti z nekaj sodbami ugotovilo, da neustrezno ureja dežurstva - sodišče je odločilo, da mora biti dežurstvo v vsakem primderu upoštevano kot delovni čas -, je evropska komisija leta 2005 pripravila predlog sprememb in dopolnil. O teh spremembah in dopolnil so se ministri za delo držav članic prerekali do torka, ko je slovenska ministrica Marjeta Cotman vztrajala, dokler niso našli rešitev, proti kateri niso glasovali ne Britanci, ki imajo najbolj liberalno delovno-pravno zakonodajo, ne Francozi, ki imajo najbolj zaposlenim prijazno delovno-pravno zakonodajo. Zadovoljna pa je tudi evropska komisija. Niso pa zadovoljni na evropskem združenju sindikatov (ETUC). Generalni sekretar John Monks je že takoj napovedal, da bodo skušali v spremembe določb, s katerimi se ne strinjajo, ker po njihovem mnenju pomenijo poslabšanje položaja delavcev, prepričati poslance evropskega parlamenta, ki o sprejemu direktive soodločajo.

Manj zapletov bo, kot kaže, pri nadaljnjem sprejemanju predloga direktive o začasnih delavcih, ki so jo ministri za delo usklajevali vse od leta 2002. Z rešitvami, ki jih je izpogajala Cotmanova, so na evropskem združenju sindikatov (ETUC) enako kot na evropski komisiji zadovoljni. Evropska komisija poziva evropski parlament, naj obe direktivi v drugem branju potrdi do konca tega leta.

V predlogu direktive o delovnem času, ki so ga potrdili ministri, je tedensko število delovnih ur omejeno na največ 48 ur, razen v primeru izjeme. Če se delavec odloči za izjemo - delodajalec ga ne sme prisiliti v podpis pogodbe, da bo delal več kot 48 ur na teden -, lahko dela največ 60 ur na teden, razen, če socialni partnerji v državi članici ne soglašajo s še večjim številom ur. Zdaj je omejitev 78 ur. V državah članicah, kjer je dežurstvo, ko je delavec v pripravljenosti - torej ne čaka na delovnem mestu, ampak ga pokličejo, če ga potrebujejo -, del delovnega časa, je največje tedensko število ur omejeno na 65 ur. Za omejitev 60 oziroma 65 ur na teden velja povprečje za obdobje treh mesecev.

Ker države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji v okviru socialnega dialoga odločijo, ali je dežurstvo del delovnega časa ali ne, je v kompromisnem predlogu razdeljeno na akivno dežurstvo in na neaktivno dežurstvo. Aktivno dežurstvo, ko je delavec na delovnem mestu, se v vsakem primeru šteje v delovni čas. Omejitve glede števila delovnih ur na teden veljajo za vse delodajalce, ki imajo zaposlene delavce za več kot deset tednov. Pogodbe o izjemi delodajalec ne sme predlagati v podpis prvi mesec po zaposlitvi, če delavec podpis pogodbe o izjemi odkloni, ga ne sme sankcionirati in delodajalec mora redno beležiti nadure.

Marjeta Cotman pravi, da sprejete rešitve omejujejo pretirano podaljševanje delovnega časa, omogočajo usklajevanje med družinskim in poklicnim življenjem, delodajalcem pa omogočajo prožnost pri organiziranju delovnega procesa. Ministrica je še izpostavila, da morajo z vsemi izjemami soglašati socialni partnerji na nacionalni ravni.

Po podatkih evropske komisije je v EU 8 milijonov ljudi zaposlenih prek agencij, zato pri posameznih delodajalcih delajo zgolj začasno. Število začasnih delavcev iz leta v leto narašča. Da bi jim zagotovila enake pravice kot redno zaposlenim delavcem, je komisija leta 2002 pripravila predlog direktive.

V predlogu, ki je bil sprejet na predlog slovenskega predsedstva, je predvideno, da imajo začasni delavci enake pravice kot redno zaposleni delavci glede plače, porodniškega dopusta in prekinitve delovnega razmerja, in enake pravice glede dostopa do storitev za zaposlene (prehrana, prevoz na delo, varstvo za otroke…). Izjeme je mogoče uporabiti le v dogovoru s socialnimi partnerji na nacionalni ravni oziroma v okviru kolektivnih pogodb. Delodajalci morajo začasne delavce sproti obveščati o možnostih za redno zaposlitev v podjetju.

Države članice morajo v času, ko je začasni delavec brez zaposlitve, poskrbeti za njegovo usposabljanje, da ima več možnosti za redno zaposlitev, in zagotoviti mu mora varstvo za otroke. Države članice predlog direktive, ki je bil usklajen, zavezuje, da morajo za agencije in delodajalce, ki določb direktive ne bodo upoštevali, določiti globe. Te globe bodo po mnenju evropske komisije zagotovilo, da bodo delodajalci in agencije določbe direktive morali spoštovati; če jih ne bodo, bodo delavci lahko svojo pravico lahko iskali tudi na sodišču.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |