Sodniki torej stavkajo, čeprav so jih javnomnenjske raziskave ob sami napovedi te možnosti posvarile, da ne bodo deležni podpore davkoplačevalcev. Po Delo-Stikovi anketi izpred poldrugega meseca, denimo, je kar tri četrt vprašanih menilo, da sodniška stavka ni/ne bo upravičena. Veliko je razlogov za takšno stališče, od povsem ‘formalnega’ (da se stavka sodnikov pač ne ’spodobi’) do ‘osebnih’ (ni malo državljanov, ki s sodišči zaradi nerazumno dolgih postopkov in še česa nimajo ‘dobrih izkušenj’), ‘pripisanih’ (itak obsojajo samo kurje tatove, velike lopove pa spustijo, delajo le toliko, kolikor se jim ljubi …) in vse do ‘političnih’ (stavkajo proti tej vladi, proti prejšnjim pa niso). Glede na čas stavke in nerazumevanje javnosti sodniška stavka malce spominja na novinarsko leta 2004 in ni izključeno, da posledice ne bodo podobne: sodniki z njo ne bodo ničesar dosegli (tudi če navsezadnje dobijo ‘nekaj’ drobiža), bodo pa morda lastnoročno prispevali k eroziji ugleda svojega poklica.

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 4 odzivi »

To temo sem si sposodil pri Daniju Rodriku, profesorju s Harvarda. Rodrik je eden izmed najbolj uglednih kritikov globalizacije. Med ekonomisti. Ta razlika pomeni, da Rodrik globalizaciji kot takšni ne nasprotuje, pač pa zgolj njenemu vsiljevanju z univerzalnimi recepti. Eden njegovih najbolj znanih člankov denimo nosi naslov How to save globalization from its cheerleaders? (2007), lani pa je izdal knjigo z naslovom One Economics, Many Recipes: Globalization, Institutions, and Economic Growth (2007). Tako ti njegovi deli kot večina ostalih študij– na podlagi empiričnih analiz izkušenj različnih držav z globalizacijo – govorijo o tem, da mora vsaka država najti svoj lasten recept za globalizacijo. In da moramo, če želimo globalizaciji dobro, ker pač evidentno pospešuje gospodarsko rast in izboljšuje življenjski standard prebivalcev, dovoliti državam, da dovolijo toliko globalizacije (liberalizacije), kot je lahko prenesejo. Preveč globalizacije, predvsem finančne, je lahko pogubno za mnoge države, ki nanjo niso institucionalno pripravljene. Največ škode globalizaciji delajo prav inštitucije, ki jo poskušajo doktrinarno uvajati na podlagi nekih univerzalnih pravil (denimo Washingtonska konsenza). Govora je seveda o IMF in Svetovni banki.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | | 5 odzivov »

Zaradi vse glasnejših kritik nekaterih držav članic se je Evropska agencija za varno hrano (Efsa) odločila, da bo pripravila seznam zunanjih strokovnjakov, ki ji bodo pomagali pri analizah tveganja, zlasti za gensko spremenjene organizme (GSO).
preberi več »

Objavljeno pod k, zdravje in okolje | | | ni odzivov »