Nemška socialdemokratska stranka (SPD) vse bolj izgublja podporo. Zadnja anketa je pokazala, da jo podpira samo še 20 odstotkov volivcev, kar je najmanj odkar obstaja. A padcu še ni videti konca. Tudi konservativci krščansko demokratska unija (CDU) in krščansko socialna unija (CSU) se s svojo podporo ne morejo prav hvaliti, saj imajo le še borih 34 odstotkov podpore, kar je najmanj od začetka 2007. Tudi njim podpora nenehno pada. Po letu 2005 so SPD, CDU/CSU izgubile 8,6 milijona volivcev, Unija CDU/CSU jih je od tega izgubila 2,4 milijona, SPD pa kar 6,2 milijona. Vse tri stranke izgubljajo podporo mladih, visoko izobraženih in ljudi v samostojnih poklicih.

Hkrati pa ima Levica po nekaterih anketah že 14-odstotno podporo, čeprav je na letošnjih lokalnih volitvah dobila manj kot 10 odstotkov glasov - v Hamburgu (6,4 odstotka), v Hessnu (5,1 odstotka) in na Spodnjem Saškem (7,1 odstotka) - in ji zlasti v CDU/CSU in SPD očitajo populizem najslabše vrste, ker nima nikakršnega programa, s katerim bo lahko uresničila svoje volivne obljube. Za liberalce (FDP) bi glasovalo 13 odstotkov Nemcev, za Zelene pa 12 odstotkov. Ker velike stranke izgubljajo podporo, majhne pa jo pridobivajo, so na lokalni ravni mogoče samo še velike koalicije in tribarvne koalicije.

Ni dvoma, ugotavljajo pri Spieglu: določeno obdobje se končuje. Tip široke in dobro prepletene ljudske stranke ima svoj razcvet za seboj. Nekoč velike integrirane stranke izgubljajo tako rekoč vse, zaradi česar so bile do zdaj velike, močne in stabilne. Izgubljajo svoje glavne cilje, zgodovinske subjekte in socialno zakoreninjenost. SPD je pri tem razpadu nekoliko pred CDU, vendar se krščanski demokrati s tem ne morejo tolažiti.

V SPD so prepričani, da je njihov glavni problem predsednik Kurt Beck. Opažajo, da bi v Nemčiji težko našli politika, ki je kdaj koli bil manj priljubljen kot on, piše Zeit. V Berlinu nima nikakršne avtoritete več. Vse več funkcionarjev je prepričanih, da stranko lahko reši le eden: Franz Müntefering (68 let), ki je novembra lani odšel iz aktivne politike. Nekdanji podkancler in minister za delo naj bi bil sposoben edini zaustaviti trend padanja podpore, vrniti zaupanje volivcev in stranko vsaj približno uspešno voditi v kampanjo za zvezne volitve, ki bodo prihodnje leto. Čeprav se je uradno povsem umaknil iz aktivne politike, Müntefering menda v ozadju političnim prijateljem vseskozi deli nasvete in nastopa kot tihi nasprotnik Becka.

Spiegel pa opozarja, da se na prevzem funkcije predsednice SPD vse bolj resno in načrtno pripravlja podpredsednica Andrea Nahles, ki iz svoje generacije v stranki nima prav veliko konkurence. Medtem ko se uradno dosledno vede kot podpredsednica in zatrjuje, da je glavni Beck, v neformalnih pogovorih jasno in glasno pove, kdo bi kaj moral narediti, kako bi bilo treba narediti, skratka vede se kot predsednica. Ampak za del članov stranke je veliko premlada (37 let), za del, zlasti zunanjega ministra in finančnega ministra Franka-Walterja Steinmeierja in Peera Steinbrucka, in tudi za vodja poslanske skupine SPD Petra Strucka, pa je preveč levičarska. Udara v stranki ne načrtuje, ker ve, da “morilci kralja” nikoli niso priljubljeni. Nazadnje je Andrea Nahles poskrbela, da Gesine Schwan kandidira za predsednico države potem, ko se je Kurt Beck s kanclerko Angelo Merkel tako rekoč že dogovoril, da bo SPD podprla vnovično kandidaturo sedanjega predsednika Horsta Köhlerja, ki je kandidat konservativcev - z zelo stinjenimi zobmi - in je med državljani zelo priljubljen.

CDU že leta 2005 ni nič ponudila mladim in slabo izobraženim delavcem, ki jih je v prejšnjih letih pridobila kot protestne volivce, zato je septembra 2005 od njih dobila kar okrog osem odstotnih točk manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Na letošnjih lokalnih volitvah v Hessnu in Spodnjem Saškem je CDU na račun delavcev izgubila 10 odstotnih točk, pri brezposelnih celo 20 odstotnih točk, kažejo analize. Volivce izgublja tudi zato, ker so se razpustile socialno-katoliške skupnosti in mreže, CDU je z uvedbo evropskega trga izgubila tudi konservativno-nemške patriote v vaških predelih države.

CDU ima 50-odstotno ali celo več kot 60-odstotno podporo le še pri tradicionalistih, ki so večinoma starejši od 60 let, med njimi je največ vdov. Ta skupina pa tudi najbolj nasprotuje reformam, tuje so jim inovacije, kakršne koli spremembe. Zanima jih samo, kako lahko država čim bolje poskrbi zanje. Med mladimi, izobraženimi ljudmi, ki predstavljajo kritično elito, živijo v mestih, dobro zaslužijo, kot komunikatorji odločajo trendih in smernicah, ima CDU/CSU le 15-odstotno podporo. Ti ljudje večinoma volijo Zelene, SPD in Levico, piše Spiegel. Po analizah sodeč ima CDU/CSU samo manjšinsko podporo tudi med nekoliko starejšo skupino volivcev iz skupine “aktivnih meščanov”. To so ljudje, ki prisegajo na demokracijo in solidarnost v družbi. Med njimi je veliko žensk, pa tudi nekaj aktivno religioznih ljudi.

Zvezne volive 2009 tudi za unijo CDU/CSU ne bodo minile gladko. Tradicionalnim volivcem prav nič ne diši ne koalicija z liberalci (FDP), ki zagovarjajo liberalno družbo, ne kakšna tribarvna koalicija, recimo z zelenimi. Unije ne čaka prav nič lepša in boljša prihodnost kot socialdemokrate, ki jih zdaj (še) zasmehujejo.

Objavljeno pod svet | | |