Bruselj ne ve, kaj bi z GSO, zato ustanavlja komisijo
darja, petek, 6. junij 2008Kako oceniti tveganje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na okolje, kako izboljšati znanstvene ekspertize, kakšne prage določiti za označevanje gensko spremenjenih semen in o izkušnjah posameznih držav članic EU pri pridelavi in uporabi GSO, so na rednem zasedanju v Luksemburgu na pobudo Francije razpravljali ministri, pristojni za okolje. Slovenski okoljski minister Janez Podobnik je kot predsedujoči zasedanja ugotovil, da je razprava “vnovič pokazala, da so GSO zelo občutljiva tema”.
Ministri so se po njegovih besedah strinjali, da mora biti postopek za izdajo dovoljenj bolj transparenten in učinkovit, izboljšati je treba sodelovanje med državami članicami, ugotoviti, ali je Evropska agencija za varno hrano (Efsa) dovolj strokovno usposobljena za presojo - več članic ji očita, da je preveč naklonjena lobijem, ki podpirajo GSO -, presoja mora temeljiti na znanstvenih dokazih, pomembne so tudi socio-ekonomske posledice GSO. Nujno je treba razpravljati tudi o dologročnih posledicah uporabe in gojenja GSO in bolj upoštevati lokalne pogoje. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je dodal, da je treba v postopek odločanja bolj vključiti države članice, ki morajo tudi v večji meri kot zdaj prevzeti odgovornost za rizike ob uporabi GSO. Iz kabineta predsednika evropske komisije so na podlagi zaključkov majske razprave komisarjev kabinetom predsednikov vlad in držav članic EU poslali pismo s predlogom, naj do prihodnjega torka imenujejo osebo visokega ranga, ki bo v okviru posebne skupine na ravni EU sodelovala v razpravah o GSO. Dimas je pojasnil, da bo namen te strokovne skupine pomagati pri iskanju soglasja pri določanju in omogočiti učinkovitejše odločanje.
To je tudi zahteva Francije, ki načrtuje v času svojega predsedovanja svetu EU v drugi polovici letošnjega leta širšo razpravo o GSO, v kateri bodo države članice imele priložnost natančneje predstaviti svoja stališča. Francija meni, da je treba najti “pragmatične rešitve, ne da bi vse postavljali pod vprašaj”. Letos so Francozi uveljavili varnostno klavzulo, na podlagi katere so prepovedali uporabo in gojenje ene od gensko spremenjenih rastlin, ki so dovoljene v EU, ker so nove znanstvene analize pokazale negativen vpliv na floro in favno.
The risk assessment dossiers provided by the biotech industry are, according to a French official, often “very heavy” and “difficult to check”. Earlier this year, France invoked an EU safeguard clause and suspended the marketing and growth on its territory of an EU-authorised GM crop, citing new scientific evidence on a negative impact of the crops on flora and fauna.
Ker imajo države članice o GSO zelo različna stališča, na zasedanju sveta ministrov večinoma ni mogoče zbrati dovolj glasov ne za in ne proti predlogu, ki ga pripravi evropska komisija. V skladu s postopkom zato predlog vrnejo v odločanje na evropsko komisijo, kjer imajo komisarji prav tako različna stališča in je prav tako težko doseči dogovor. Komisija se je odločila oblikovati posebno skupino, da bi pospešila postopek odločanja o GSO tudi zaradi vse večjega pritiska tretjih držav, zlasti ZDA, ki bi rade začele prodajati več GSO v EU. ZDA so EU zaradi omejitev in prepovedi pri uporabi in gojenju GSO že tožile pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in spor dobile. Tudi Slovenija bo morala v nekaj dneh najti osebo, ki bo soodločala o uporabi in gojenju GSO v EU v prihodnje.
Objavljeno pod zdravje in okolje |
|
|





Dodajam:
http://www.independent.co.uk/e.....42480.html