Tokrat ne gre za naftni šok, ampak dolgoročne spremembe
darja, četrtek, 5. junij 2008Potem ko je francoski predsednik Nicolas Sarkozy predlagal zamrznitev DDV za goriva na ravni EU, finančni ministri držav članic pa so njegov predlog zavrnili, so ribiči prišli sami v Bruselj zahtevat ukrepe za znižanje cen goriva. Ker so jim na evropski komisiji odgovorili, da nimajo pristojnosti za zamrznitev cen goriva, svoje težave pa morajo rešiti z dolgoročnimi ukrepi, ki ne bodo vplivali na konkurenčnost na trgu, predvsem s prestrukturiranjem sektorja in zmanjšanjem ulova, ker je ponudba rib na trgu prevelika, so demonstranti z molotovkami napadli policiste.
Med demonstranti je bilo največ francoskih in italijanskih ribičev. Francoski stavkajo že nekaj tednov, ker se je gorivo v zadnjih petih letih po njihovih podatkih podražilo za 240 odstotkov. Vlada jim je že pred dvema letoma ponudila pomoč, vendar ji evropska komisija namere ni dovolila uresničiti, zato so ribiči prišli v Bruselj zahtevat, naj evropska komisija “to oviro odstrani”, je povedal ribič Philippe Margoud. Ribiči so napovedali, da bodo s protesti po vsej Evropi nadaljevali.
V skladu z evropskim pravnim redom države članice za gorivo ne smejo določiti nižje stopnje DDV od 15 odstotkov. Pravni red EU za goriva določa tudi minimalno trošarino, ki za dizelsko gorivo znaša 330 evrov za tisoč litrov. Maria Assimakopoulou, tiskovna predstavnica komidsarja za davke in carine, pojasnjuje, da je stopnjo DDV in višino trošarine mogoče spremeniti na podlagi predloga evropske komisije, ki ga morajo soglasno potrditi ministri za finance vseh članic EU. Evropska komisija znižanja ne namerava predlagati, ker bi s tem spodbudila proizvajalce nafte, da bi cene še dodatno dvignili in razliko bi plačali davkoplačevalci, pa pravi Ferran Tarradellas Espuny, tiskovni predstavnik komisarja za energijo.
Potem ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) priznala, da vlad in gospodarskih družb ni pravočasno opozorila, da se zaloge nafte počasi zmanjšujejo, ker je preveč zaupala naftnim družbam in ni sama zbirala podatkov, so se v francoski naftni družbi Total prvi odločili objaviti, da bo črpanje nafte kmalu doseglo vrh, proizvodnja bo rasla veliko počasneje, kot je predvidela IEA. Njene dosedanje ocene so bile preveč optimistične, saj nove zaloge na dohitevajo več zmanjševanje starih. Glavni ekonomist IEA Fatih Birol pravi, da bo nekega dne nafte gotovo zmanjkalo, vendar se to ne bo zgodilo že jutri, ampak čez 30, 40 ali 50 let. V prihodnjih letih se bodo cene morda umirile, preveč optimistično pa je pričakovati, da se bodo vrnile na raven, kakršne smo bili vajeni pred leti.
Drugi naftni koncerni, BP, Shell, Exxon, še vedno vztrajajo, da je mogoče načrpati dovolj nafte, če je cena dovolj visoka. Total pa navaja, da se bo proizvodnja do leta 2020 ustavila pri 100 milijonih sodov na dan. Tudi to količino bo težko doseči, je predsednik uprave Christophe de Margerie povedal za časopis Les Echos. IEA je do zdaj napovedovala, da se bo proizvodnja nafte do leta 2030 povečala s sedanjih 87 milijonov na 116 milijonov sodov na dan.
Študija neodvisne organizacije Energy Watch Group je pokazala, da je svetovno gospodarstvo zaradi zmanjševanja naftnih rezerv pred velikimi strukturnimi spremembami, ki bodo vplivale na vsa področja vsakdanjega življenja ljudi. Ugledni ameriški ekonomist Paul Krugman je za Američane v svoji redni kolumni v New York Timesu napisal, da bodo kmalu prisiljeni presedlati na manjše in bolj varčne avtomobile. Zaradi dragega bencina se že zdaj vozijo manj, nakupujejo v bližnjih trgovinah, odpovedujejo počitnice in celo več uporabljajo javni promet. A to še zdaleč ni dovolj, veliko bolj bo treba spremeniti način življenja. Natančni Nemci pa so že izračunali, da si bodo vožnjo z avtomobilom lahko privoščili le še premožni, če bo za liter bencina treba odšteti pet ali celo deset evrov.
Od visokih cen nafte imajo največ koristi naftne družbe, ki so za lansko leto objavile rekordne dobičke. Britanski BP je lani imel 21,1 milijarde evrov dobička, Shell pa 31,3 milijarde evrov, kar je v obeh družbah trikrat več kot v letu 2002. Ameriški Exxon je lani imel 40,6 milijarde evrov dobička, kar je štirikrat več kot leta 2002. Pred nekaj leti so v IEA ocenjevali, da je najprimernejša cena nafte za naftne družbe in za države proizvajalke 25 dolarjev za sod. Toliko je sod nafte stal pred šestimi leti, zdaj je okrog 130 dolarjev. Takrat je še veljalo, da je nafte dovolj, ni je še bilo treba pridobivati iz kanadskega peska, pa tudi Kitajci in Indijci so je porabili bistveno manj kot zdaj.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
|
… zato Irci resno razmišljajo o tem, da na referendumu ne bodo za EU-pogodbo, ups! - Ustavo.
http://www.rense.com/general82/end.htm
Kako res prihraniti energijo za ogrevanje oziroma hlajenje hiš? Pojdimo pod zemljo! Kot zanimivost, seveda.
Še bo zanimivo.
http://www.thesocialcontract.c.....i-2-93.pdf
@ Ana M. Mayerhold - slaba iztočnica za državo, kjer izbrani politiki ugotovijo, da je ljudstvo težavno in, da je najbolje, da se odločija sami za njih (govora je o EU). Držimo pesti za Irce - da drugje v Evropi politiki spremenijo percepcijo posameznika.
- kaj pomeni misel pod črto pa mi ni čisto jasno. če se misli absolutno, potem vsekakor tisti, ki ne živi ne porabi dosti za hlajenje in gretje, če se misli relativno pa gre za individualno zelo nepraktičen (revmatičen s pomanjkanjem naravne svetlobe) in drag projekt (da se zagotovi kvaliteta bivanja in pripelje svetlobo) na samo določenih območjih in za omejeno število ljudi. Podzemni npr. London poznamo večinoma vsi - poleti pekel, pozimi topli smog,.. slaba ideja
Anika, ko sem prebral tole razmišljanje se mi je utrnilo - le zakaj hudiča avtor piše v prihodnjiku, če je pa velika večina (z izjemo slovenske foušarije, ta dvomim, da bo kadarkoli utonila v povprečnosti) napisanega drži že danes, to tukaj, danes že občutimo na lastni koži.
@hribolazec
Hvala za odziv.
@james
Se opravičujem pozabila sem vnesti povezavo v zvezi s hišo pod zemljo. Hvala. Anika
http://www.undergroundhousing.com/structures.html
Predlagano zniževanje davka na cene goriva se mi zdi nebuloza. EU bi morala uvesti 100% trošarino na cene goriva, ki bi bila namenjena za razvoj ustreznega sistema javnega prevoza. Recimo, da bi s tem prispevkom drastično znižali ceno in s tem dostopnost in tudi racionalnost uporabe javnega prevoza za posameznika in tudi gospodarske družbe. Zaradi večje uporabe bi se izboljšali sedaj vsaj pri nas nemogoči vozni redi. Vlak, ki bi peljal vsake pol ure in mestni bus na vsake dve minute bi precej približal javni prevoz potencialnim uporabnikom, gneče zaradi zmanjšane kapacitete pločevine na razgretem asvaltu ne bi bilo, iskanja parkirnih mest tudi ne, tako, čas vožnje bi se znižal, sčasoma bi se lahko vložilo v okolju prijazne in za uporabnika udobnejše tehnologije… Kolesarjev in peščev ne bi dušil nepredušen smog, pozabite tudi razne nevroze šoferjev zaradi zastojev…. Pri vsem tem ugodni vplivi na zdravstveno blagajno tudi niso zanemarljivi. Morda bi se sčasoma sanirala tudi luknja v ozonu…
Gospodarske družbe, ki proizvajajo za potrošnika smiselne produkte bi preživele, ker bi si ceno goriva zaradi smotrnosti produkta lahko privoščile, ostali proizvajalci smeti pa, kdo bi jih pogrešal….
Negativne posledice na zaposlenost??? jih ni, ljudje bi imeli malo več časa zase in svoje drage, ko bi recimo delali namesto 17 zgolj samo 6 ur na dan… a se lahko odpovemo luksuzu kot je npr televizija? - jaz osebno recimo “komot”.
tako ne bi bilo potrebe po parkirišču pod tržnico, v središče mesta bi se lahko peljali z avtom samo res premožni in gospodarske družbe (za ustrezno odškodnino, tudi uporaba avtoceste, pa cestnina bi bila kar zalogaj ) seveda brezplačno za intervencijska vozila in invalide, vsi ostali pa “na kolo za zdravo telo:))))
Po čem bi bila lahko mala Slovenija prepoznavna v svetu???
p.s.: od vpadnice na avtoceto na Fužinah v Lj pa do vpadnice na avtocesto na Viču porabim za neprehitro vožnjo s kolesom dobre pol ure. Koliko časa porabiš ti v avtomobilu????
p.s.: seveda pričakujem vsakovrstne kritike, ker moja zamisel ni usklajena z interesom kapitala pa avtomobilske industrije in zato posledično tudi ne z nenačelnimi političnimi “sponzorušami” (to zadnje je zgolj kanaliziranje mojega globokega razočaranja nad našimi politiki vseh barv, jezo je pa tudi zdravo izprazniti iz sebe) in tudi ne z okrnelo lenobnostjo razvajenega in od plastične hrane presitega potrošnika…
@darja2
Zelo se strinjam z Vami, darja2. Še posebej s predlogom za 6-urni delavnik. Ta ideja se je pojavila v ZDA že v šestdesetih letih, če se ne motim in to zelo argumentirano; a so jo v kali zatrli. Trenutno ne najdem linka. Danes bi bila ta ideja še kako aktualna, saj je produkcija vsega previsoka, ljudje pa imajo čedalje manj časa za družino in proste dejavnosti, na primer pridelavo mini zelenjave in sadaja na balkonih svojih stanovanj!
@ Anika - Ana M. Mayerhold 13:22
sem za variante \”naprej k naravi\” - \”nazaj k naravi\” ocenjujem za popolno zablodo, ki ne upošteva že kmalu 10 milijardne populacije ljudi. Ta bo v primeru, da se ekscentriki odločijo za \”nazaj k naravi\” odvzela divjini še zadnje drevo (kot ga je celotni Amazonki). Se pa lahko naredi manj slabo z \”naprej k naravi\” - zbiranje vode, površine, ki niso betonirane ali asfaltiranje temveč prepuščajo padavine v tla, močna ozelenitev okolice objektov, v mestih bulevarji brez izključno asfalta, temveč nekajvrstnimi drevoredi in parki z jezerci, prepoved nepotrebnih luči, nočnegga hrupa, črnih streh (na njih strahotem okoljski davek zaradi gretja okolice na planetu, ki se pregreva),.. nekaj sobivanja z osnovnošolskim razumevanjem biologije bo možno. Imamo tehnologijo, ki jo lahko izkoristimo tako ali drugače - naprej k naravi, da lastnemu otroku ne povečamo možnost obolevnosti za rakom (nočna tvorba hormonov nujnih za zaščito pred mutacijami, je ob umetni osvetlitvi popolnoma v kaosu) za nekaj procebtov, samo ker smo bedaki in smo si svojo gnojnik osvetlili z reflektroji, ki svetijo močneje od sosedovih.
Na žalost realnost nikakor ne prenese dodatnih trošarin (to se vidi po protestih v Evropi - glavni so tovornjakarji, ki polžje vozijo okoli, kakopak, mest in ob tem visijo na hupah - naj meščani goltajo njihov boj za eksistenco). populacija ljdui je naravnana tako, da nas bo kmalu 10 milijard. rabi vsakovrstni backup, da se s pomočjo tehnologije nadalje eksplozivno razmnožuje (ceno je že davno plačalo vse življenje, ki smo mu odvzeli pravico sobivanja na planetu), rabi jadranje na plovilih permazanih z najbolj strupenimi snovmi, kar jih je človeštvo naredilo, rabi turizem,.. rabi potomca, drugače ga družba izključi in pika.
Pri nafti gre po moje za podobno zadevo, kot pri učinku tople grede. Kot noji so vsi poskrili glave v pesek, pa čeprav se že dolgo ve, da zalog hitro zmanjkuje. Kaj pa je to 30 ali 50 let? In najprej bodo (bomo) na udaru države, ki same nimajo zalog, ali jih bodo porabile v kratkem ter so največje porabnice nafte (EU, ZDA).
Po moje je zdajšnji cenovni šok povzročila vojna v Iraku, ki ni prinesla želenih učinkov (poceni Iraške nafte), še huje pa je, da je Saudsko Arabijo praktično prisilila, da je morala ohladiti odnose z ZDA, kar pa pomeni, da ZDA nimajo več očitno nobenega vpliva na količino Saudske nafte, ki jo ta država pošilja na trg. Predsednik Bush je prišel tako januarja, kot tudi maja 2008 prosit Saudskega kralja, da naj vendar poveča črpanje zaradi rasti povpraševanja, kar je bilo obakrat gladko zavrnjeno. Tako tudi cena 200 USD za sod verjetno ni več daleč.
Moje sicer nekoliko daljše mnenje glede tega problema pa tu.