Na tržnici v Münchnu si majhni, poševnooki in temnolasi mladenič dolgo ogleduje jabolka na stojnici neke branjevke. Ta ga opazuje in spotoma nekajkrat pohvali svojo razstavljeno robo. Mladenič se naposled odloči, vzame eno izmed jabolk - in jo ucvre. Ko Bavarka spet pride do sape, začne za zmikavtom vpiti: Ti Prus, ti, ti prekleti Prus!

Šala sem se spomnil, ko sem danes v uvodu izredne državnozborske seje slišal Branka Grimsa razložiti, kako se je začela medijska koncentracija pod streho Pivovarne Laško. I, kako vendar, tako, da je eldeesovska vlada deset dni pred nastopom pomladne koalicije leta 2000 poskrbela za to, da je Kad prodal 6-odstotni delež v Delu, ki se je ‘na koncu znašel v rokah Pivovarne Laško in je predstavljal začetek njihove medijske koncentracije’. Vsakdo ima svojega ‘prusa’.

Res je, da je Kad polovico svojega deleža v Delu takrat razpršil med nekaj domnevno ‘varnih’ oziroma LDS prijaznih družb. Med njimi ni bilo današnjega lastnika, do vstopa Pivovarne Laško v Delo so minila še skoraj tri leta. Pa tudi ni bil ‘prus’ tisti, ki je današnjemu lastniku Dela na stežaj odprl vrata vanj, temveč pid Zvon 1 iz sestave Krekove družbe v lasti mariborske nadškofije in nekaterih drugih cerkvenih ustanov. Četrtino Dela so Pivovarni Laško ‘v kosu’ prodali lastniki, politično blizu pomladnim strankam.

Mi je pa ob tem prišel nam misel še davni small talk z Borisavom Jovićem, takrat, leta 1987, kolikor se spomnim, predsednikom srbske skupščine, kasneje predsednikom predsedstva bivše države. Med nekim sprejemom, bilo je preden je Srbija sprejela spremembe ustave, s katerimi je Kosovu in Vojvodini odvzela pokrajinsko avtonomijo, sem ga vprašal, zakaj vendar srbsko vodstvo misli, da je odvzem avtonomije nujen za zaščito nealbanskega prebivalstva na Kosovu, ko pa se Srbi množično izseljujejo tudi iz Bujanovca, Preševa in Medveđe, južnosrbskih občin, kjer učinkovitosti srbskih oblasti ne hromi nobena pokrajinska oblast. Odgovoril mi je, da bodo potem, ko bo Srbija ‘iz-tri-dela’ spet enotna, poskrbeli tudi za problem izseljevanja Srbov iz južne Srbije.

Če bi torej Grimsa kdo vprašal, zakaj je Zvon 1 leta 2003 prodal 25 odstotkov Dela Pivovarni Laško in zakaj sta državna sklada Kad in Sod v začetku lanskega leta (pred ‘razkolom’ med partnerji iz Mercatorja) ‘brez boja’ prodala svojih dobrih 18 odstotkov Dela Pivovarni Laško (nekateri drugi državni lastniki pa še nadaljnje tri, štiri odstotke), bi gotovo odvrnil, da bo na to vprašanje odgovoril, ko dobi odgovor o prodaji 6 odstotkov iz leta 2000.

Ali, če parafraziram Matjaža Gantarja: Zakaj zdaj pravzaprav javskajo zaradi medijske koncentracije, ko pa so svoje delnice prodali?

Objavljeno pod k, slovenija | | |